Glavni temi, kjer se mnenja močno razhajajo, sta še vedno znanstveni kitolov, ki si ga želi Japonska za pridobivanje informacij o populaciji kitov, ter moratorij na komercialni lov, uveden leta 1986, kjer se krešejo mnenja, ali je še pravi način za regulacijo kitov. Foto: Reuters
Glavni temi, kjer se mnenja močno razhajajo, sta še vedno znanstveni kitolov, ki si ga želi Japonska za pridobivanje informacij o populaciji kitov, ter moratorij na komercialni lov, uveden leta 1986, kjer se krešejo mnenja, ali je še pravi način za regulacijo kitov. Foto: Reuters

Zasedanje odbora, ki ga na Bledu gostita ministrstvi za zunanje zadeve ter za okolje in prostor, služi za pripravo znanstvenih izhodišč za zasedanje IWC-ja, ki bo jeseni, enako kot pred dvema letoma, v Portorožu.

Glavni temi, kjer se mnenja močno razhajajo, sta še vedno znanstveni kitolov, ki si ga želi Japonska za pridobivanje informacij o populaciji kitov, ter moratorij na komercialni lov, uveden leta 1986, kjer se krešejo mnenja, ali je še pravi način za regulacijo kitov.

"Ključno je, da države sedijo za isto mizo in izmenjujejo mnenja, tako se vzpostavlja več možnosti, da najdejo skupni imenovalec. Hkrati na zasedanju od znanstvenega odbora dobijo strokovna mnenja in nasvete," je o vprašanju primernosti znanstvenega kitolova dejal izvršni sekretar IWC-ja Simon Brockington.

Slovenski strokovnjak za delfine in kite Tilen Genov je povedal, da se še ugotavlja struktura populacij kitov, ki je ključna za odgovor na vprašanje, ali je kitolov primeren ali ne. "Če imamo veliko populacijo, ki nima neke strukturiranosti, potem se potencialno lovi brez vpliva na populacijo, če pa se izkaže, da je več manjših populacij, ki imajo strukturo in so genetsko različne, potem je kitolov lahko velik problem," je pojasnil.

Slovenija, ki je članica IWC-ja od leta 2006, pri vprašanju japonskega znanstvenega kitolova zastopa stališče EU-ja, da nove oblike kitolova niso sprejemljive, razen če prinašajo boljše možnosti za ohranjanje populacij kitov.

Predvsem si EU želi, da bi bile vse operacije, povezane s kitolovom, torej tudi znanstveni kitolov pod nadzorom IWC-ja in da bi se upoštevalo mnenje znanstvenega odbora tudi glede japonskih programov in tega, ali so smrtonosne raziskovalne metode potrebne. "Naloga znanosti je, da presoja, ali je to znanstveno upravičeno ali ne," je povedal predstavnik Slovenije pri IWC-ju Andrej Bibič.

Predsedujoča Znanstvenemu odboru IWC-ja Caterina Fortuna je poudarila, da morajo raziskave in strokovno delo potekati brez pritiskov držav, saj sicer ni napredka. Legitimna pravica držav pa je, da ne upoštevajo pripravljenih priporočil in uberejo drugačno pot, saj je znanstveni odbor le posvetovalno telo.

Ogroženi mali kiti
Odbor se veliko ukvarja z oceno posameznih populacij in vrst kitov in delfinov. Kot je pojasnil Genov, so mnoge populacije stabilne, nekatere se celo povečujejo. Kiti grbavci so si tako na primer zelo dobro opomogli od preteklega kitolova.

V zelo slabem položaju pa je na primer kalifornijska pliskavka, ki jih je ostalo manj kot 100, izginjajo pa predvsem zaradi zapletanja v ribiške mreže. Tudi program IWC-ja, ki svetuje, kako reševati kite iz mrež, v prihodnje pa naj bi se osredotočil tudi na preventivo, pri malih kitih za zdaj ni uspešen.

Če se mali kit zaplete v mrežo, namreč hitro pogine, močan veliki kit pa običajno odtrga del mreže, kar sicer tudi lahko sčasoma vodi v njegovo smrt, a ljudem daje več časa, da ga najdejo in uspešno rešijo, je pojasnil Genov.