Znanost in tehnologija

Poudarki

  • Ti diamanti nam niso dostopni, saj so pregloboko
  • Znanstveniki so "poslušali" Zemljino notranjost
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 3.5 od 27 glasov Ocenite to novico!
Podzemni diamanti niso lepi in obrušeni, temveč vroči in pomešani z okoliško snovjo. Foto: Reuters
Notranjost Zemlje
Zemlja je krogla staljenih mineralov in kovin, le tanka lupina na vrhu je relativno hladna in trdna. Litosfera, del, ki plava na preostalem, je debel okoli 60 kilometrov, na dnu oceanov precej manj, pod celinami pa precej bolj globoko. Tod so v članku omenjene kratonske korenine. Foto: MIT
PSR J2222-0137
Obstajajo tudi od Zemlje večji "diamanti". Tu je ponazoritev bele pritlikavke, močno stisnjene in posledično v diamant kristalizirane snovi daleč stran od nas v vesolju. Foto: B. Saxton (NRAO/AUI/NSF)
Tako v Bocvani iz prsti brskajo diamante. Foto: AP
Pod oceani je litosfera debela le kak kilometer. Foto: Nasa Johnson Space Center
Diamanti iz globin na površje ob zelo obsežnih ognjeniških izbruhih. Foto: Reuters

Dodaj v

Bilijarda ton diamantov bi se lahko skrivala znotraj Zemlje

Geološke raziskave
21. julij 2018 ob 16:42
Ljubljana - MMC RTV SLO

V Zemlji bi se lahko skrivalo 1.000-krat več diamantov od dozdajšnjih ocen. Znanstveniki so namreč našli predele v skorji, kjer seizmični valovi potujejo tako hitro, kot bi skozi diamante.

Diamant je za ljudi odličen nosilec vrednosti, saj je estetsko lep (vsaj večini), izjemno trden in trajen, povrhu pa še dokaj redka zadeva. A diamantov je malo le v rokah ljudi, znotraj skorje se jih skriva še ogromno. Sodeč po mednarodni raziskavi, ki jo je vodil Tehnološki institut Massachusetts (MIT), se jih v Zemlji skriva več kot bilijarda ton (1015).

Raziskava je objavljena v znanstveni publikaciji Geochemistry, Geophysics, Geosystems.

Če bi jih izkopali, bi diamant postal neekonomska dobrina brez cene. Dobra novica za industrijo, slaba za ljubitelje diamantov: te zaloge so nedosegljive. So v globini od 145 do 240 kilometrov, piše v MIT-ovem sporočilu za javnost. So del t. i. kratonskih korenin, zajetnih kamnitih gmot, nastalih pradavno tega – v predkambriju. Obrnjenim gorovjem podobni kratoni so pod tektonskimi ploščami celin in se komajda premikajo.

In če so nedosegljive, kako so jih potem preučevali? Le posredno. Gre za seizmološke raziskave: znanstveniki so "poslušali" podzemeljski zvok, potovanje seizmičnih valov, ki jih povzročijo potresi, cunamiji, eksplozije in drugo. Tako kot je gibanje zvočnih valov različno hitro skozi zrak ali vodo, tako se potresne vibracije drugače odzovejo na podzemne plasti. Spremenijo se glede na gostoto, sestavo in celo temperaturo kamnin, iz tega pa raziskovalci lahko marsikaj sklepajo. Meritve primerjajo s svojimi modeli stvarnosti in ugotavljajo, katere zakonitosti veljajo in katere ne.

Ponekod so valovi hitrejši
Raziskovalce z vsega sveta je zmotila anomalija v podatkih. Valovi so skozi kratone potovali okoli 4,7 kilometra na sekundo, kar hitreje od pričakovanj na podlagi domneve, da so kratonske kamnine manj goste in tudi hladnejše od okolice. (Skozi toplejše in gostejše načeloma potujejo hitreje.) "Hitrosti so večje od tistih, ki jih lahko reproduciramo na podlagi razumnih domnev o tem, kaj je tam," je povedal Ulrich Faul, MIT-ov raziskovalec.

Nato so se lotili modeliranja. Zakopali so se v arhive seizmoloških agencij in ustvarili trirazsežni model nekaterih poglavitnih kratonov, pa seizmičnega dogajanja v njih. Poigravali so se z različnimi kombinacijami kamnin in iskali tisto, ki najbolj ustreza dejanskim meritvam. Ugotovili so, da dogajanje najbolje pojasni model, v katerem od en do dva odstotka kratonov sestavljajo diamanti, medtem pa preostanek pretežno peridotit, ki tudi sicer zavzema pretežen del zgodnjega Zemljinega plašča, pa še petina eklogita. Ta model je skladen tako z meritvami, nekaterimi vzorci kot z globalnimi omejitvami glede vsebnosti ogljika, piše v raziskavi.

"To kaže, da diamanti niso neki eksotičen material, temveč – vsaj na geološki ravni – relativno pogosti. Ne moremo do njih, jih je pa vseeno veliko več, kot smo domnevali do zdaj," je komentiral Faul.

Ker je diamant tako trden, lahko gre skozenj zvok kar z dvakrat večjo hitrostjo v primerjavi z olivinom, najpogostejšim mineralom v zgornjem plašču.

"So kot na vodi plavajoči kosi lesa. Kratoni so malo manj gosti kot okolica, zato se ne potopijo globlje, temveč lebdijo pri površju. Tako ohranjajo najstarejše kamnine. Po naših ugotovitvah ravno ta dva odstotka diamanta zadoščata, da ostajajo stabilni in se ne potopijo," je pojasnil Faul.

Vzorcev materiala ne morejo vzeti in tako neposredno potrditi (ali ovreči) razlage, saj človeštvo ni sposobno vrtati tako globoko. Ni pa povsem nemogoče, saj jih utegne s seboj ponesti dvigajoča se magma.

Diamanti in ognjeniške cevi
Diamanti so na svojstven način sestavljeni atomi ogljika. Nastajajo prav v globinah Zemlje, kjer sta temperatura in tlak dovolj visoka. Na površje se prebijejo skozi ognjeniške izbruhe, ki se zgodijo na nekaj deset milijonov let. Ti veliki izbruhi izkopljejo ogromne geološke "cevi", narejene iz kimberlita (poimenovanega po mestu Kimberley v Južni Afriki, kjer so prvič našli diamante v tej kamnini). Do zdaj znane kimberlitne cevi pa so ravno na robovih kratonskih korenin, na nekaterih področjih v Kanadi, Sibiriji, Avstraliji in Južni Afriki. Da v njih najdemo diamante, je smiselno in logično, pravi Faul.

Space.com poroča o nekaterih alternativnih razlagah. Morda so kratonske kamnine precej hladnejše, posledično trdnejše in bolj prevodne za valovanja.

"Naše poznavanje globin Zemlje se z novimi meritvami in poskusi izboljšuje, tu in tam celo dobimo kak vzorec. Mislim, da presenečenj ne bo zmanjkalo," je – sodeč po sporočilu za javnost – izjavil Joshua Garber, prvi avtor raziskave.

Diamant v velikosti Zemlje
Diamant v velikosti Zemlje? Obstaja. Leta 2014 so na ameriškem nacionalnem observatoriju za radijsko astronomijo odkrili belo pritlikavko, ugaslo zvezdo, ki se je skrčila na obseg planeta, pri tem pa snov v sebi tako močno stisnila, da je kristalizirala vse do diamantnega stanja. Ko namreč zvezda primerne velikosti preneha v svojem središču zlivati atome, postane nestabilna. Nič več iz središča ne tišči navzven, sila težnosti zmaga in krogla, ki je nekoč bila velika, kot je npr. Sonce, se sesede sama vase. Tako se je zgodilo tudi s hladno pritlikavko pri pulzarju PSR J2222-0137. Stara je kar 11 milijard let.

Pekel je moker
Seizmološke raziskave povedo marsikaj. Pred leti je na naslovnicah medijev končala raziskava ameriške univerze Western, ki je nakazala, da bi lahko imeli podzemni "oceani" trikrat več vode kot površinski. Poenostavljeno, voda se je – domnevno med procesom formiranja Zemlje – vezala v mineral ringwoodit. Če vse to drži, potem imamo ljudje posebno srečo, saj se na povsem oceanskem svetu najbrž ne bi nikoli pojavili.

Seizmologija na Marsu
Na podoben način bomo kmalu raziskovali celo tuje planete. Začelo se bo s sosednjim Marsom, kamor je pravkar namenjena naprava InSight, Nasin pristajalnik, opremljen z visokoobčutljivim seizmometrom. Ta bo poskušal izmeriti notranjost rdečega planeta, znanstveniki pa bodo lahko sklepali, kaj je tam noter. Morebiti bomo celo razvozlali uganko, zakaj je Mars pred milijardami let usodno izgubil magnetno polje, posledično tudi atmosfero, in se spremenil iz oceanov polnega sveta v današnjo mrzlo puščavo.

Al. Ma.
Prijavi napako
Komentarji
brezlj
# 21.07.2018 ob 17:42

Mihaha
# 21.07.2018 ob 17:26
Vem kaj je milijarda ali bilijon? Kaj je pa bilijarda pa ne vem. Ali ima to kaj z biljardom?


Boste še vzeli, najkasneje v srednji šoli. Bilijarda =1000 bilijonov = 10 na 15
jahbulon
# 21.07.2018 ob 19:03
Vprašanje koliko to drži ali koliko uporabne vrednosti je v tem, ampak dejstvo je, da diamanti nikoli niso bili posebej redki, to je percepcija, ki jo je spretno ustvaril De Beers, ki nadzoruje svetovni trg z diamanti in ki je s spretnim marketingom Američane in Japonce prepričal, da je treba zaročenkam in ženam kupovati diamantne prstane. Enako nesmiselno je verjeti, kar tudi po zaslugi industrije vidimo v filmih, da so diamanti primerna investicija. Ker se z dragimi kamni ne trguje na borzi, nimajo tržne cene, in če hočeš diamant naslednji dan po nakupu prodati, boš izgubil vsaj tretjino ali polovico vrednosti. De Beers sicer vlaga milijarde v ohranitev mita o ekskluzivnosti, zato so pokupili na tone diamantov iz Rusije, da ne bi prišli na trg, zato plasirajo mit o superiornosti naravnih diamantov umetnim, čeprav so umetni po kriterijih za naravne idealni.
To sicer ne pomeni, da dragi kamni nikoli niso smiseln nakup, če jih ženska na vsak način hoče, se ji kupi kak smaragd ali modri safir, vsekakor pa niso dobra investicija.
tedyslav
# 21.07.2018 ob 17:47
Mihaha: Vem kaj je milijarda ali bilijon? Kaj je pa bilijarda pa ne vem. Ali ima to kaj z biljardom?
Očitno ne veš...

Imena števil v slovenščini sledijo Peletierovemu sistemu, ki je postal standarden v vsej Evropi (ne pa tudi v ZDA, kjer bilijon pomeni 1000 milijonov oziroma 10*9).

Standardno evropsko ime
ena 1 10*0
deset 10 10*1
sto 100 10*2
tisoč 1000 10*3
milijon 1.000.000 10*6
milijarda 1000 milijonov 10*9
bilijon 1000 milijard 10*12
bilijarda 1000 bilijonov 10*15
trilijon 1000 bilijard 10*18
trilijarda 1000 trilijonov 10*21
kvadrilijon 1000 trilijard 10*24
kvadrilijarda 1000 kvadrilijonov 10*27
kvintilijon 1000 kvadrilijard 10*30
kvintilijarda 1000 kvintilijonov 10*33

itd...

Pa zvezdica je na potenco ne množitelj...
luckyss
# 21.07.2018 ob 18:04
Diamanti bi bili ničvredni, če bi bili masovno prisotni in bi bil npr. pohorski granit izjemno redek...
Vse to, od denarja naprej so le navidezne vrednote...
Z eno čebulico tulipana si lahko včasih kupil hišo...pa še užiten ni...
Prave vrednote, kot so humanost, empatija, itd..pa so prav s tem povampirjenemu kapitalizmom in bolestno slo po imovini ter nadvladi nad soljudmi...razvrednotene...
Človeštvo je obsojeno na propad ...spet..
gozdar1
# 21.07.2018 ob 17:49
V bistvu znamo diamante delat v laboratoriju, ti niso nič slabši od naravnih razen cene tako v denarju kot v krvi, ki je pri naravnih ponavadi višja.
opat
# 21.07.2018 ob 18:59
Moji zobje so redkejši od diamantov pa nimajo prav nobene cene.
Ramus
# 21.07.2018 ob 17:47
Tehnološki institut Massachusetts (MIT), se jih v Zemlji skriva več kot bilijarda ton (1015).

Izkopljite jih, pa bodo diamantni vredni toliko kot svinec,...
kislec
# 21.07.2018 ob 20:12
Bilijarda ton diamantov bi se lahko skrivala znotraj Zemlje"

Skrivala? Zakaj pa bi se diamanti skrivali? Pred kom le?

Ta napihnjeni, prevzetni človeček si dela utvare, da se vse suče okrog njega - ali celo vse dela proti njemu...
Grapher
# 21.07.2018 ob 18:27
Avtor članka bi lahko dodal, da so najgloblje v Zemljo zavrtali Rusi (12km - Kola vrtina). To je javno znan podatek, če je komu od takrat uspelo priti globlje pa so to zamolčali. Razlog zakaj bi to zamolčali, če se navežem na članek, da ne bi zbili cene diamantom, ampak v to močno dvomim.
citizen
# 21.07.2018 ob 18:53
No, če bi ljudje vedeli koliko je diamantov v trezorjih pod Amsterdamom, Londonom, Johanesburgom in Moskvo, diamant ne bi bil vrednejši od jantarja.
k500
# 21.07.2018 ob 17:43
super, hvala za ta hint. sedaj samo čakam, da prične bruhat iz yellowstonske kaldere, ko se izbruh poleže, ter malo ohladi, grem takoj tja nabirat diamante.

Rock fissure sparks URGENT closure at Grand Teton National Park, just 60 miles from Yellowstone supervolcano.
d_a_r_k_o
# 21.07.2018 ob 21:22
Trajen kakor se vzame. Je vendarle ogljik, ki ob prisotnosti kisika zgori.
sik
# 21.07.2018 ob 21:01
Če je temu tako in bi jih res začeli kopati bi cena seveda občutno padla, ali pa bi se zadržala v kolikor bi našli Vesoljce, katerim bi lahko vse te bilijarde prodali po nesramno visoki ceni.
Ali pa bo Musk začel namesto v višave vlagati v globino in bo začel kopati v sredico našega planeta.
sosman
# 21.07.2018 ob 18:30
Diamanti imajo umetno tako visoko ceno, (((zakaj))) niti ni ni vprašanje. Malo pogooglajte...
mb128
# 21.07.2018 ob 17:31
Torej glede na najnovejše ugotovitve. A bo cena tega grafita padla?!
Qassam
# 23.07.2018 ob 18:59
Diamanti imajo vseeno nekaj tehničnih lastnosti, ki so zanimive še za kaj drugega kot priseganje zvestobe.

En sam akter pokriva oz. nadzira cca 85-90% svetovnih potreb po diamantih. Zato je njegovo poslovanje v ZDA prepovedano. Ta akter je De Beers.
gesan
# 22.07.2018 ob 11:50
Bilijarda ton diamantov bi se lahko skrivala znotraj Zemlje
------------------------------------
Človek je tako neumno bitje, da sedaj misli cel oto, kako smo vsi bogati, če je tako!
Če je to res, potem je diamant takoj razvrednoten vsaj v smislu vrednosti kot jo ima sedaj.

In še en dokaz kakšno šmekerijo se gremo!
Eni bolj drugi manj!
miranpohar138
# 22.07.2018 ob 07:15
Babnicam se že meša............
bende
# 21.07.2018 ob 20:52
In aj ti bojo diamanti?
QUENDI
# 25.07.2018 ob 12:59
...koliko je šele zlata....platine...titana in drugih v nam znanem Vesolju redkih in tehnološko pomembni spojin........ni čudno da so Zemljo nekdaj iobiskovali ljudje iz zvezd.....v starodavnih, menda nepovezanih kulturah, imenovani anunnaki....podobno predstavljeni v izročilih - ustnih ali pisnih......no....tudi trenutna civilizacija išče vire izven planeta.......
maslic
# 24.07.2018 ob 06:19
Brez žensk bi bili diamanti čisto navadni kamni, no, malo trši kamni.
stotrideset
# 22.07.2018 ob 17:28
ja in ???
3athlonetz
# 21.07.2018 ob 22:22
A so užitni?
Moron
# 21.07.2018 ob 21:36
tm na eni luni plavajo na morju CO2 al neki takšnega, ampak jih je pa grozno velik.
Moron
# 21.07.2018 ob 21:35
pridobivanje je pa poceni in enostavno?
mums
# 21.07.2018 ob 17:28
No človek zdaj pa hitro preluknjat zemljo po dolgem in počez kolker že ni preluknjana, da boš še bolj bogat!..samo to je počasi tudi tvoj konec!!!
izo
# 21.07.2018 ob 17:22
aha, zdej smo že na naj bi članku (kot sem povedal zadnjič, pa je bilo spet problem).
vinklj.kugla
# 21.07.2018 ob 23:01
mars.lol. ameriška zabavna industrija se res znajde
SsDrag
# 21.07.2018 ob 21:08
kaj bomo še storili in ukradli našemu sicer lepemu planetu?
eleanor
# 21.07.2018 ob 16:49
Zelo slabo napisan članek.
sunofabeach
# 21.07.2018 ob 17:15
menim, da je za dve biljardi ton diamantov, ker mit pravi ena
opat
# 21.07.2018 ob 18:52
Biljarda se kot število ne uporablja v knjižnem jeziku. Pravilno je tisoč biljonov. Verjetno gre za hiter prevod iz angleškega jezika, ki uporablja biljardo kot število.
fer-play
# 21.07.2018 ob 18:17
Raziskave, raziskave.... komu v korist (brez trnih dokazov)
Samo potrata denarja
Mihaha
# 21.07.2018 ob 17:26
Vem kaj je milijarda ali bilijon? Kaj je pa bilijarda pa ne vem. Ali ima to kaj z biljardom?
Kazalo