Znanost in tehnologija

Poudarki

  • Erozija na Titanu 30-krat počasnejša kot na Zemlji
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 4.7 od 40 glasov Ocenite to novico!
Titan
Posnetek sonde Cassini s pomočjo radarskih mikrovalov, ki lahko prodrejo skozi gosto atmosfero. Na fotografiji so vidne tako polne kot prazne kotanje na Titanu. Foto: NASA/ESA, Cornet
Titan
Morje Ligeia meri 420 krat 350 kilometrov in je drugo največje na Titanu. Foto: NASA/ESA, Cornet
Titan
Lokacija dveh prejšnjih fotografij na širšem območju lune. Foto: NASA/JPL-Caltech/ASI/USGS, ESA, Cornet
Titan, Huygens
Dejanski posnetki sonde Huygens med dveurnim spustom proti površju. Foto: ESA/NASA/JPL/University of Arizona

Dodaj v

Foto: Kraška jezera na Saturnovi luni Titan

Podobni procesi v različnih okoljih
21. junij 2015 ob 16:39
Ljubljana - MMC RTV SLO

Saturnova luna Titan je posejana z morji in jezeri, polnimi tekočih ogljikovodikov. Nova študija je pokazala, da so vdolbine in doline zanje izvrtali podobni procesi kot tisti, ki se dogajajo na zemeljskem krasu.

Titan je poleg Zemlje edino telo Osončja s površinskimi "vodami". Natančneje, z jezeri in morji, polnimi metana in etana, ki sta pri okoli - 180 stopinjah Celzija utekočinjena. Nižine, luknje in drugi površinski pojavi, polni te tekočine, so znane značilnosti površja te Saturnove lune.

A kako so sploh nastale, znanstveniki še ne vedo prav dobro, so sporočili z Evropske vesoljske agencije.

Posnetki sonde Cassini kažejo na dve poglavitni družini teh pojavov. Stotine kilometrov široka in stotine metrov globoka morja, v katera se stekajo razvejani metanotoki. Druga skupina: številna manjša in plitvejša jezera, katerih obrežja so strma in zaokrožena. Namesto rek in potokov jih načeloma polnita dež in podtalnica.

Veliko je tudi nižin, kjer bi tekočino lahko pričakovali, a je ni.

Ekipa raziskovalcev se je odločila, da bo razlage za te pojave poiskala v zemeljskih ekvivalentih. Izidi so objavljeni v znanstveni publikaciji Journal of Geophysical Research.

Kraški pojavi doma in na Titanu
Ugotovili so, da se značilnosti na Titanu lahko primerjajo s kraškimi pojavi doma. Ti so posledica erozije, ki jo na topnih kamninah - denimo apnencu in sadri - pusti voda, tako podzemna kot padavine. Skozi čas nastanejo ponori in podzemne jame, v bolj suhih regijah pa celo soline.

Kako hitro se bo površje vdalo silam in se preoblikovalo, je odvisno od številnih dejavnikov: kemične sestave kamnin, intenzitete in pogostosti padavin, pa tudi temperature. Medtem ko se ti trije vidiki na Zemlji in Titanu zelo, zelo razlikujejo, pa je proces kot celota presenetljivo podoben, so zapisali na Esi.

Mlado površje stare lune
Raziskovalna skupina pod vodstvom Thomasa Corneta je preračunala, kako dolgo bi ti procesi erozije morali potekati na luni. Predpostavili so, da je površje prekrito s trdnim organskim materialom, ki ga raztapljajo tekoči ogljikovodiki. Upoštevali so tudi najnovejše modele Titanovega podnebja.

Sodeč po izračunih, bi bilo potrebnih 50 milijonov let, da bi nastala 100-metrska luknja v terenu okoli pola, kjer je deževje sorazmerno obilno. Trajanje sovpada z relativno svežim površjem, ki naj bi nastalo v obdobju od 100 milijonov do 1.000 milijonov let nazaj. Sama luna je sicer stara kot preostali Sončni sistem, a analize njene atmosfere kažejo, da najbrž ni nastala v tem območju, temveč je bolj podobna materialu iz Oortovega oblaka.

"Primerjali smo hitrost erozije doma in na Titanu ter ugotovili, da tam poteka približno 30-krat počasneje," je izjavil Cornet. Kot vzroka je navedel dolžino Titanovega leta, ki znaša 29 naših let, ter dejstvo, da dež tam pada le poleti. Nekatera jezera se v tem času izpraznijo in znova napolnijo.

"Vsekakor menimo, da je raztapljanje poglavitni dejavnik pri spreminjanju Titanovega površja in vzrok za njegova jezera," je dodal.

Skupina je izračunala tudi, koliko časa bi bilo potrebno, da se za jezera primerna nižavja oblikujejo v tistih regijah, kjer so padavine siromašnejše. Izračunanih 375 milijonov let je morda vzrok, da jih tam tudi dejansko skorajda ni.

Veliko nerešenih ugank
Cornet je priznal dve pomembni neznanki: sestave Titanovega površja ne poznamo tako dobro, še manj pa vzorcev dolgoročne sedimentacije. A kljub temu so bili izračuni konsistentni s tem, kar se da na njem opaziti.

"S primerjavo Titanovih površinskih potez z zemeljskimi primeri smo ugotovili, da lahko tudi pod zelo različnimi pogoji, podnebji in pri različni kemični sestavi stečejo zelo podobni procesi," je dejal Nicolas Altobelli, Esin znanstvenik na projektu Cassini-Huygens. Ta je delo tako Ese kot Nase.

Kraški pojavi po vsem svetu nosijo ime po Krasu oziroma kraški planoti, ki leži na ozemlju Slovenije. Natančneje, po nemškem poimenovanju zanj, Karst.

10. obletnica
Esa in Nasa letos proslavljata 10. obletnico prvega pristanka na trdnih tleh v zunanjem delu Osončja. Esina sonda Huygens je na Titanu pristala januarja 2005. Tja jo je ponesel Nasin orbiter Cassini, ki še zdaj kroži po Saturnovem sistemu, predvidoma pa naj bi se upokojil čez dve leti.

Zanimivost: sonda Huygen je v vesolje in na Titan ponesla zgoščenki pesmi dveh francoskih rokerjev.

Video: Obdelani posnetki spusta Huygensa

Aljoša Masten
Prijavi napako
Komentarji
biočlovek
# 21.06.2015 ob 20:47
kobajagi7:
Zemlji podobne čeri je mnogo težje odkriti kot peklenske orjake, zato zaenkrat taka slika odkritij. To pa seveda ne zmanjšuje pomena domače grude za naše preživetje.
gunigugu
# 21.06.2015 ob 20:27
Mi ZEMLJANI sploh ne vemo kaj imamo
Popolnoma napačno razmišljanje. Prav ničesar mi nimamo ali nam je bilo dano.

Ljudje se pač nahajamo na planetu, kjer so pogoji da taka oblika življenja sploh lahko obstaja. Podobno je s preostalimi oblikami življenja tako na našem planetu (globoko v oceanih) ali drugje v vesolju (globoko v oceanih Europe, ene izmed Jupitrovih lun).
Bendit
# 21.06.2015 ob 17:55
a kej terana majo tud?
RogergR
# 21.06.2015 ob 22:56
Članek je dober, komentarji pa- pustimo stat...
ponosnikmet
# 21.06.2015 ob 19:12
Torej gremo na dopust na Titan?
cerebro
# 21.06.2015 ob 20:02
Morja metana in etana... Zanimivo, glede na teze o biokemijskem nastanku ogljikovodikov na Zemlji, zdaj pa naenkrat praktično neusahljivi viri enakih spojin v Vesolju. Zdaj pa ključno vprašanje - je življenje v Vesolju univerzalno in vseprisotno, ali pa ogljikovodiki nastajajo kako drugače, kot naj bi nastajali ja Zemlji?
makoshark
# 21.06.2015 ob 21:53
kobajagi7
Doslej so odkrili izven našega sončnega sistema že več kot 700 planetov in eden je hujši pekel od drugega......vsi so pa veliki ali celo večji kot Jupiter,

astronomijo podrobno spremljam že celo življenje.

To dvoje ne gre skupaj.
https://en.wikipedia.org/wiki/Exoplanet
https://en.wikipedia.org/wiki/Kepler-37b
generusus
# 21.06.2015 ob 20:29
Saturnova luna Titan se lepo vidi že z malo večjim binokularjem. Seveda, kot drobna svetla pika.
REsnica
# 22.06.2015 ob 14:50
zanimvo je spremljat nova in nova odkritja.... in težko je raszumet človeško (samo) omejenost tistih, ki verjamejo, da je vse kar moramo vedeti opisano v verskih knjigah skozi božjo besedo.
scenic
# 21.06.2015 ob 19:53
slovenija že ima v planu za naslednje leto,da poleti tja in si prisvoji ta metan.in tako bomo postali najbolj bogata država sveta.
komentatorka ena
# 23.06.2015 ob 10:11
lepo

sicer izraz "kraški" ni primeren
Sheppard22
# 22.06.2015 ob 07:12
DrMinistr

Nimajo diktatorjev da bi sirili svojo demokracijo pa nafte ne majo samo metan:)
DrMinistr
# 21.06.2015 ob 20:33
Čudno da Ameri še niso šli osvobajat Titana glede na ogromne količine oglikovodikov.
Sanmaranzano
# 21.06.2015 ob 19:22
Pršut bi znal biti super
DrMinistr
# 21.06.2015 ob 20:22
@cerebro, hja,tudi meni se zdi veliko bolj zanimivo vprašanje izvor ogljikovodikov na Titanu, kot pa kako hitro poteka erozija.
Senzor
# 22.06.2015 ob 17:49
Sama luna je sicer stara kot preostali Sončni sistem, a analize njene atmosfere kažejo, da najbrž ni nastala v tem območju, temveč je bolj podobna materialu iz Oortovega oblaka.

Spet, ta Oortov oblak še ni potrjen in o njem samo domnevajo na podlagi gibanja nekaterih kozmičnih teles, tako da je tistih nekaj prvih komentarjev o previdnosti pri podajanju zaključkov zelo na mestu. Če se o nečem znanstveniki učijo že v osnovni šoli in potem iste izsledke kot neomajne in 100pro zanesljive uporabljajo tudi pri svojem delu, potem to ni znak najbolj zanesljive znanosti, kajneda? To se mi zdi povsem logično. Prava znanost vedno izpodbija lastna spoznanja. Že samo zato, ker kot opazovalci v vsakem odgovoru dobimo tudi polovico naslednjega vprašanja, in vsaj za humaniste lahko rečem, da še zdaleč niso pri zadnjem vprašanju, da bi se lahko kar nehali spraševat o pravilnosti svojih dognanj. Zato @REsnica, tiste stare knjige imajo lahko marsikateri pravilen odgovor na moderna vprašanja, in jih jaz ne bi kar tako odmislil. TO bi bilo samo-omejevanje, in prej znak arogance kot naprednosti trenutne civilizacije.

A bolj pragmatično.. vprašanje zdaj je, kako ta metan in etan in izkoristit. Na trenutni stopnji, če je ''free energy'' tehnologija samo raca nekaterih pozornosti željnih, bi tole bil dovolj dober približek tega. Elektrarne na Titanu za energije željan domač planet kot samo en primer. Toliko, kot se letno zapravi za oboroževalne namene bi se lahko uresničilo v marsikaterem medplanetnem projektu. A se mi zdi, da bo večina ljudi še naprej prepuščena samo-omejenosti z zaupanjem (ali vero?) tistim, ki se ravno tako kot oni sprašujejo o naravi sveta. Le da imajo ti zadnji naziv znanstvenika in milijonska sredstva za razširjanje svojih kvazi pravilnih dognanj iz osnovne šole. Ena zanimiva primerjava bi bila z voznikom, znanstvenikom, ki prvi zavije v slepo ulico, vsi ostali mu pa sledijo. V primeru karambola bi to bilo še dosti slabše, ker na primer za zabijanje žeblja ali izstreljevanje raket ne potrebuješ dokazov iz kvantne mehanike, da to deluje. Za kaj bolj naprednega pa bi lahko tista slepa ulica predstavljala večdesetletni zastoj napredka, medtem ko se nekateri osnovni pojmi resetirajo in bolj dosledno približajo resnici. O nečem podobnem je, poleg drugih, že pred leti opozarjal Michio Kaku.
VITO
# 21.06.2015 ob 19:29
...pa Refošk inpršut in sir in potička in Lipicanci in Anika Horvat, da kaj zapoja...
o.r.c.h.i.d
# 21.06.2015 ob 18:58
"Morje Ligeia meri 420 krat 350 kilometrov in je drugo največje na Titanu." je pod sliko 2. Mislim, da če malo podrobneje pogledaš nanjo, boš odkril napis CH4 in -180 °C. Tudi v Bibliji ni ničesar podrobneje dokazano, ampak vsi pa napisanemu verjamejo.
o.r.c.h.i.d
# 21.06.2015 ob 18:24
Ehm...kolikor jaz vem clanku manjka povsod beseda "naj bi oziroma predvidevajo"

"naj"-a sta samo dva, ki se pa nanašata na zgodovino erozije, "bi"-ji so vsi v kontekstu, koliko časa "bi" erozija potrebovala, "oziroma" se nanaša na poimenovanja Krasa, "predvidevajo" pa sploh ni bilo najti.
pazi_mina
# 21.06.2015 ob 18:39
Da če se začne...saturnova luna je posejana z morji...
o.r.c.h.i.d
# 21.06.2015 ob 18:27
Brez teh besed je članek popolnoma neverodostojen, kajne ...
pazi_mina
# 21.06.2015 ob 18:01
Ehm...kolikor jaz vem clanku manjka povsod beseda "naj bi oziroma predvidevajo". V nobenih objavah nikoli nikjer ni trditve da gre dejansko za tekoča agregatna stanja ampak so še vedno to vse domneve, četudi precej verjetne ampak dokaza pač ni.
kobajagi7
# 21.06.2015 ob 20:10
Doslej so odkrili izven našega sončnega sistema že več kot 700 planetov in eden je hujši pekel od drugega......vsi so pa veliki ali celo večji kot Jupiter, torej več kot 1000 krat večji od Zemlje....in to v radiusu cirka 600 svetlobnih let....Mi ZEMLJANI sploh ne vemo kaj imamo , kdo nam je to dal je že drugo bolj duhovno (pe ne RKC-jevsko) kot mi bo kdo morda očital vprašanja....osebno menim, da je Darwinizem najhujša zabloda v zgodovini človreštva....Seveda v naravi velja izbor vrst in zakon močnrejšega in tudi razvij (soreminjanje že nastalih organizmov)...Naj se najprej izjasnijo kako je nastala slučajno DNK in celica..
Kazalo