Znanost in tehnologija
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 4.2 od 20 glasov Ocenite to novico!
Cern
LHC je poleti postal medijska zvezda. Foto: EPA
Prve slike z Marsa je človeštvo dobilo prek Curiosityja. Foto: Reuters
Velik napredek je bil letos narejen tudi na področju genetike. Foto: Reuters
Dragan Mihailović
Dragan Mihailović je prejel prestižno subvencijo EU-ja. Foto: STA
ledolomilec
Arktični led je poleti dosegel najmanjši obseg do zdaj. Foto: Reuters
VIDEO
Dosežki slovenskih znanst...

Dodaj v

Leto 2012 je bilo leto znanosti

Pregled največjih znanstvenih dosežkov pri nas in v tujini
1. januar 2013 ob 06:35,
zadnji poseg: 2. januar 2013 ob 14:11
Ljubljana - MMC RTV SLO

Preteklo leto si bomo zagotovo zapomnili po številnih odmevnih in tudi prelomnih znanstvenih dosežkih, kjer so svoj prispevek dali tudi slovenski raziskovalci.

Znanost in njeni dosežki s širjenjem informacij prek spleta, številnimi dokumentarnimi oddajami in poskusi približevanja širšemu občinstvu postajajo čedalje bolj zanimivi tudi za povsem običajne ljudi.

To se odraža tudi v zanimanju za novice iz sveta raziskovalcev, zato smo v sklopu pregleda bilance leta tudi na MMC-ju naredili pregled petih medijsko najodmevnejših znanstvenih dosežkov. Pri tem smo se odločili izpostaviti tudi dosežke slovenskih raziskovalcev in raziskovalk, ki so svetovnim raziskavam dali svoj pečat.

1. Odkritje delca, ki bi lahko bil Higgsov bozon
Prav nobeno drugo odkritje, čeprav še ne povsem dokončno, ni sprožilo toliko medijske pozornosti kot julijsko razkritje Cerna, ki bi lahko potrdilo standardni fizikalni model osnovnih delcev in sil. Po fizikalni teoriji je Higgsov bozon namreč tisti delec, ki vsem drugim delcem daje maso, z njegovim odkritjem pa bi se končalo zadnje poglavje stoletje dolge fizike osnovnih delcev. Vprašanje pa je, ali se z njegovim odkritjem odpira novo poglavje fizike delcev ali bo to le zadnji list na veji.

2. Pristanek Curiosityja na Marsu
Šestkolesno vozilo in njegova avgustovska dostava na Mars sta zagotovo dva izmed največjih inženirskih dosežkov, ki sta zaznamovala leto 2012. Curiosityjeva dvoletna misija na rdečem planetu je že dala prve rezultate. Vozilo je odkrilo strugo starodavne reke, še nepotrjeni pa so namigi o odkritju ogljika, ki je med drugim "krivec" za življenje na Zemlji.

3. ENCODE - Enciklopedija DNK-elementov
Več kot 440 znanstvenikov je 12 let po objavi zemljevida človeškega genoma objavilo njegovo nadgradnjo. Če je razkritje človeškega genoma razvozlalo vse sekvence nukleotidov v DNK, je projekt ENCODE za 80 odstotkov teh nukleotidov razvozlal, kakšne so njihove funkcije. To genetikom in biologom daje nova spoznanja o delovanju genov in je močno orodje za prihodnje ugotavljanje celičnega delovanja.

V okviru prebojev na področju genetike velja omeniti tudi velik dosežek raziskovalcev, ki jim je uspelo razviti orodje, imenovano TALENs. Gre za beljakovino, ki lahko razreže DNK na točno določenem mestu, v nadaljevanju pa je na tem mestu mogoče popraviti oz. modificirati želeni gen. Hkrati je druga skupina razvila metodo za hitro in poceni ustvarjanje beljakovin, ki se lahko uporabljajo s TALENs-om.

4. Objava mutiranih genov virusa H5N1
Odkritje mutacije smrtonosnega virusa ptičje gripe v letu 2011, ki omogoča tudi okužbo prek zraka, je stopilo na politični parket. Zaradi skrbi, da bi se do informacij o spornem genu mutiranega virusa lahko dokopali tudi teroristi, so v ZDA tehtali možnost, da bi raziskavo objavili v okrnjeni obliki. A izsledki raziskave so se medtem že razširili, znanstveniki pa so opozorili, da bi bili s tem prikrajšani za pomembne raziskovalne podatke, ki bi lahko rešili številna življenja. Ameriška administracija je popustila, a trenutno vlada moratorij za raziskave, v katerih preiskujejo mutacije nevarnih virusov.

5. Taljenje arktičnega ledu
Opozorilo o globalnih klimatskih spremembah je septembra prišlo z Arktike, ko je površina ledene ploskve dosegla le 3,4 milijona kvadratnih kilometrov. Dobra novica za "kontejnerske mogotce", slabša za preostali planet. Leto 2012 je bilo na splošno polno izrednih vremenskih pojavov – poplav, suš in orkanov. Med zadnjimi je največ škode, okoli 50 milijard dolarjev, povzročil orkan Sandy. Razprava se je usmerila v ukrepe, kako se zaščititi pred uničujočimi pojavi, in ne v to, kako odpraviti vzroke.

Slovenski raziskovalci niso stali križem rok
Z vprašanjem, kje vidijo mesto slovenskega znanstvenega dela, smo se obrnili tudi na Kemijski inštitut (KI), Institut Jožef Stefan (IJS) in na ministrstvo za znanost (MIZKŠ). Prosili smo jih, naj navedejo tri največje dosežke, za katere menijo, da so zaznamovali leto 2012.

S Kemijskega inštituta so tako med tremi najpomembnejšimi dosežki na prvo mesto postavili sodelovanje njihovega profesorja Simona Horvata v skupini, ki je odkrila nov gen za razvoj maščobnega tkiva, imenovan DEPTOR. "Ta raziskava odkriva novo raven uravnavanja razvoja maščobnega tkiva prek perifernih sistemov in daje osnovo za razvoj novih terapij za debelost in z njo povezanih bolezni," pravijo na KI-ju.

Na drugem mestu so izpostavili študijo, v kateri so sodelovali Tadeja Birsa Čelič, Mojca Rangus, Venčeslav Kaučič in Nataša Zabukovec Logar. Študija je prispevala nova spoznanja na področju inženiringa kristalizacije kovinsko-organskih poroznih materialov. "Razumevanje kristalizacijskega mehanizma je ključnega pomena za načrtovanje novih struktur kovinsko-organskih poroznih materialov z želenimi lastnostmi za določeno uporabo, na primer za shranjevanje toplote in plinov, ločevanje plinov, dostavljanje zdravilnih učinkovin, katalizo itd.," so pojasnili.

Kot tretji veliki letošnji dosežek pa na KI-ju izpostavljajo tehnologijo priprave elektrokromnih barv na fleksibilne substrate. Inovacija, pri kateri so sodelovali Franc Švegl, Boris Orel, Mohor Mihelčič, Ivo Jerman in Angela Šurca Vuk, "predstavlja bistveno izboljšavo glede na hitrost izdelave elektrokromnih tankih plasti in je bistveno cenejša od zdaj uporabljane elektrodepozicije in dragih vakuumskih postopkov". "Različne elektrokromne plasti z vmesno plastjo elektrolita omogočajo izdelavo elektrokromnih 'pametnih' plastičnih folij z električno vodeno spremembo prepuščene svetlobe. Primerne so za 'pametne' optične sisteme, uporabne v vojaške in civilne namene."

Od senzorjev do keramike in tekočih kristalov
Na IJS-ju se je na prvo mesto dosežkov inštituta zavihtela evropska subvencija za projekt pod vodstvom profesorja Dragana Mihailovića, ki jo dobijo le najperspektivnejši projekti v Evropi. Mihailović je v svojem nagovoru DZ-ju opozoril na nevarnost krčenja raziskovalnih sredstev ter na slabe pogoje za uveljavljanje perspektivnih kadrov.

Drugo mesto si je prislužil prototip senzorja vlage, sestavljen iz nanopalčk. Članek o projektu je bil objavljen tudi v reviji Nanotechnology in je dobil priznanje v kategoriji "Latest Journal Highlights Articles". "Dosežek odpira možnosti razvoja novih 'inteligentnih' materialov za uporabo na najrazličnejših področjih industrije, medicine, okolja," pravijo na IJS-ju.

Na tretjem mestu pa so na IJS-ju izpostavili delo odseka za elektronsko keramiko. Ta je razvil tehnologijo za izdelavo večplastnih struktur. ''Izdelava keramičnih večplastnih struktur, v katerih so odprte ali zaprte votline, je zahteven tehnološki postopek. Obvladovanje postopkov izdelave, pri katerih ne pride do mehanskih deformacij ali kemijskih sprememb v večplastni keramični strukturi, je omogočilo tehnološki preboj pri raziskovalno-razvojnem delu na področju keramičnih mikrosistemov,'' so še zapisali.

Tudi mladi dosegajo zavidanja vredne rezultate
Na naše vprašanje, kateri so bili zanje največji dosežki znanosti letos, so na ministrstvu za znanost (MIZKŠ) najprej izpostavili uspeh slovenske ekipe študentov in mentorjev, ki so na ameriški univerzi MIT v tekmovanju na področju sintezne biologije med 190 ekipami z vsega sveta osvojili drugo mesto.

Ob tem so na ministrstvu omenili še dijake Srednje elektro-računalniške šole Maribor, ki so v Mehiki sodelovali na tekmovanju Robocup Junior Rescue B in v tekmovanju Super Team skupaj z brazilsko ekipo osvojili tretje mesto. Izpostavili so tudi štipendijo Unesca in L'Oreala, ki jo je skupaj s 14 mladimi raziskovalkami z vsega sveta prejela podoktorska študentka Vita Majce.

Andrej Čebokli
Prijavi napako
Komentarji
VemDaNeVem
# 01.01.2013 ob 12:54
ame je najpomembnejše odkritje znanosti, fizikov že malo starejše odkritje, da je materijalni svet in dogajanje v njem projekcija zavesti, manifestacija dogajanj na nivoju zavesti.


Mislim, da je to samo še ena NewAge potegavščina, za tiste ki mislijo da se ves svet vrti okoli nih samih. V resnici je verjetno mislil, da je svet takšen kakršnega zaznavamo oziroma si zgradimo njegovo sliko v lastni zavesti. Po čustvih smo ljudje pač individualci kjer negujemo svoj lastni duševni svet.
Roky89
# 02.01.2013 ob 19:32
@corrupt570
Ti prav očitno ne razumeš kaj je znanost. Znanost je dejavnost pri kateri s preverljivimi metodami preverjaš neke teze, ki se navezujejo na tehniko, naravo ali bit kot takšno. To mišljenje, ki si ga ti opisal je napačno in ga nihče ne uporablja razen ''znanstveniki'' iz Holywoodskih filmov. Tako, da ti priporočam, da se malo odlepiš izpred TVja in odpreš kakšno knjigo ali vsaj znanosti namenjeno spletno stran.

Jaz sem biolog, vendar bom vseeno poskusil razložiti kdaj si znanstvenik in kdaj ne. Če si fizik in se ukvarjaš z izdelavo kočije resda še nisi znanstvenik. Si pa znanstvenik, če ti je cilj proučiti sile, ki delujejo na kočijo in ji lahko škodujejo s namenom izboljšanja eficientnosti kočije. Npr. če ti po proučevanju postane cilj, da boš z nekimi zapletenimi prijemi poskušal zmanjšati trenje v ležajih na absolutni minimum. Če si to storil za kakšno firmo, ki se ukvarja s izdelavo kočij, bo to znanje za dalj časa ostalo samo pri njih (torej bodo koncept patentirali). Če pa nisi v firmi in ti ni cilj na tvojem izumu ali koceptu služiti zadeve ne patentiraš ali drugače zavaruješ in daš to novo znanje na razpolago vsem. TUKAJ pridejo potem zraven tvoji preljubi OBRTNIKI ali kakor jim jaz rečem: priskledniki znanosti - ljudje, ki samo čakajo, da bo nekdo drug namesto njih nekaj pogruntal, da bodo lahko oni od tega nekaj imeli (ponavadi velik profit) brez znanja o tem kako je do tega izuma ali izboljšave prišlo.

Glede fizike je tudi tako: VSE NA NAŠEM SVETU DELUJE PO FIZIKALNIH ZAKONIH. Vsa narava, mehanika, elektrika, gradbeništvo, kemija, biologija, medicina, psihologija in sociologija je podvržena fizikalnim zakonom. Edina stvar, ki je nadrejena še fiziki je matematika. Nad tema dvema pa ni ničesar več (eni pravijo da nad tem pridemo v svet metafizika, ampak to je že področje filozofije, ki pa je danes tako podrejena sociologiji).
Odvisno od tega s čimer se fiziki ukvarjajo so lahko vse kar hočejo. Če se obadajo s fiziko bioloških membran že celo stikajo na področje biologije. Če se okvarjajo s fiziko valenčnih elektronov se dejansko obadajo s kemijo. Če proučujejo materiale in kako medseboj delujejo so lahko inženirji. Tudi moreš razumeti, da fiziki pogosto potrebujejo za proučevanje svojih tez aparature, ki prej še niso obstajale. Ker so samo tisti, ki najbolje vedo kaj rabijo in kaj želijo proučiti si morajo pogosto sami izmisliti aparature za proučevanje ali v konzorciju s izvedenci iz drugih področij, ki pa so tako izpeljani iz fizike.

Če bi bil napredek v rokah obrtnikov, napredka nebi bilo. Obrtniki delajo samo to kar delajo. Mogoče izboljšajo kakšno metodo, tako da prihranijo kaj časa ali materiala, pravega napredka pa oni ne bodo nikoli ustvarjali. Tako, da ne bluzi. Pa da ne boš kaj pameten glede mene . Moja starša sta samostojna obrtnika. Tko, da vem kaj pomeni biti obrtnik in kaj pomeni biti dejaven v znanosti.

Glede L'Oreala pa je tako. Ja, tam izdelujejo kozmetiko. Kaj pa je kozmetika? Kozmetika so kemični pripravki, ki se nanašajo na kožo z namenom kaširanja, popravljanja ali (v redkih primerih) celo zdravljenja takšnih in drugačnih napak na njej. Ker je koža biološki sistem ni ravno najbolj pametno nanjo nanašat kar neke kemikalije. Zato v kozmetiki rabiš tako kemike kot biologe. Današnja kozmetika je bolj podobna farmaciji. Razlika je le v tem, da se farmacevtski izdelki ponavadi vnesejo v telo medtem, ko se kozmetični izdelki nanašajo nanjga. Pri obeh pa je potrebno biti pozoren na tisoč in eno spremenljivko.

L'Oreal je na tem področju še večji posebnež, saj svoj dobiček vlaga tako v razvoj kadrov, ki jih potrebuje sam, kot tudi kadrov, ki s kozmetiko NIMAJO POPOLNOMA NIČ. Ker je v znanosti zelo malo žensk in se obadajo s nečim, kar pretežno uporabljajo ženske so se odločili, da bodo podpirali ženske v znanosti. Kaj je tukaj narobe.
janezkranjski122
# 01.01.2013 ob 18:36
In potem vrli novinar, ki poroča o znanosti, namesto CERNa da sliko ameriškega Tevatrona. Tudi tam so imeli nekaj zaslug za odkritje, ne rečem, ampak mislim da je to bolj posledica šlamparije.

Tudi sicer je članek bolj tako-tako. Sem na tujih straneh videl veliko podobnih, a precej boljših in obsežnejših. Recimo: http://www.buzzfeed.com/donnad/27-science-fictions-that-became-science-facts-in-2
Roky89
# 01.01.2013 ob 13:13
Na znanstvenem področju je pa 2012 res bilo zanimivo leto, čeprav so naši novinarji najbolj zanimive stvari izpustili... Verjetno ker presegajo njihov horizont ali jih je strah, da bo preseglo horizont bralcev.
Roky89
# 03.01.2013 ob 23:58
@Corrupt570

1. Ti povsem očitno ne veš, da na tem svetu ne obstaja samo znanstveno znanje. Ti sploh ne veš, da na tem svetu poleg znanstvenega znanja obstajajo tudi druge oblike znanja (vsakdanje znanje, religija, tehnično znanje, ideologija itd.). Preberi si kaj več o tem v filozofiji znanosti.
Seveda obstajajo še druga znanja, vendar se o teh ne pogovarjama. Zato se tukaj omejujem le to kar ti imenuješ znanstveno znanje, saj je za to razpravo relevantno. Če pa tako želiš se pa lahko tudi o ostalih. Ni problema. :-)

In jasno je, da je naloga znanstvenika večat samo obseg znanstvenega znanja in nič drugega.
Veš, dan danes potrebuješ kot znanstvenik za večanje obsega tvojega znanstvenega znanja izjemno zapleteno mašinerijo, ki temelji na enem kupu (ponavadi fizikalnih) principov. Ker samo znanstveniki vedo kaj resnično potrebujejo morajo oni sami koncepirati te naprave in ob pomoči ljudi iz drugih vej znanosti ali tehničnih strok to uresničiti. Torej: danes, kjub temu, da bi naj bil namen znantvenih ved samo širitev človeškega znanja, proizvedejo en kup novih naprav ali celo inovacij, ki so dejansko stranski produkt njihovega znanstvenega delovanja.

Zato se mi zdi tvoj primer znanja o tem kako izdelat potresno varno bajto povsem nesmiseln. Jasno je, da tukaj sploh ne gre za znanstveno znanje. Tako kot tudi znanje o tem, kako izdelati varno in učinkovito kočijo ni znanstveno znanje. Tukaj imamo povsem očitne nesmisle.
Če si bi dobro prebral kaj sem napisal bi vedel, da nisem govoril o protipotresni bajti. V Bayer-ju so iznašli TAPETO, ki je narejena tako, da drži steno trdno pa četudi so se zidaki v njej, zaradi potresa, polomili. Tukaj so delovali inženirji, fiziki, kemiki in gradbeniki. Nikjer ni bilo nobenega obrtnika. Bodo pa obrtniki rade vole ta njihova dognanja in produkt le tega uporabljali pri svoji dejavnosti. O tem sem govoril.

2. Prav imaš, da je primer o mešetarju kot znanstveniku zgrešen. Tu ni nobenega dvoma. Ti samo zmotno ta argument pripisuješ meni. To ni moj argument. To je način mišljenja s katerim ti utemeljuješ povsem očitne obrtne dejavnosti kot znanosti. Kaj je kozmetika? Je to podaljšek kemijske znanosti? Ali pa je kemijska znanost v proizvodnji kozmetičnih izdelkov (obrt oz. tehnika) le pripomoček?
Saj ni nikjer nikoli blo napisano kaj o KOZMETIČNI ZNANOSTI. Tega pojma jaz tudi nisem zagovarjal. Jaz sem zagovarjal ravno to kar si ti pravkar v tem sestavku povedal: Ali pa je kemijska znanost v proizvodnji kozmetičnih izdelkov (obrt oz. tehnika) le pripomoček?
Ja točno tako je. KOZMETIČNA OBRT IZKORIŠČA DOGNANJA KEMIJSKE ZNANOSTI. Zato potrebuješ v kozmetični proizvodnji tudi znanstvenike, če želiš inovirati in svoje produkte izboljšati, s tem narediti bolj privlačne in večati svoj dobiček. Če ti je pa namen samo proizvodnja vedno isteka produkta in nisi zainteresiran na diverzifikaciji ponudbe pa tega res ne potrebuješ enkrat, ko si prestal vse teste, ki jih moraš, da tvoj dobi tvoj produkt zeleno luč za na trg. Kdo dela te teste? Kemiki in biologi (zdi se mi da) na zavodih za zdravstveno varstvo. Njihovi testi pa temeljijo na znanstvenih dognanjih.

Ti povsem očitno mešaš pojme kot so stvarnost, dejanskost, naravni pojav, racionalna razlaga dejanskosti, resnica, izum, človekov izdelek ipd. Ja, res je. Vse te tehnične(!) naprave, ki si jih ti naštel, izkoriščajo za svoje delovanje naravne pojave, katere so znanstveniki opisali ali poskušali opisat oziroma pojasniti na racionalni osnovi. To troje, torej naravni pojav ali pa dejstvo, naprava ali izdelek, ki ta naravni pojav izkorišča za svoje delovanje in racionalna, znanstvena razlaga tega pojava ali dejstva ter ugotovitev o obstoju tega pojava, ne pomeni eno in isto.
U, ja. V najini debati pomeni ravno to. To kar si naštev je tukaj eno in isto. Ker je bilo tvoje vprašanje nekako takole: Kaj nam je znanost že kdaj koli dala? Brez teh znanstvenih dognanj, ki sem jih jaz naštel, tudi nebi bilo tehničnih rešitev za dane ali na prvi pogled popolnoma nepovezane pojave. Kdo si bi mislil, da bo ''filozofiranje'' o načinu gibanja jeder vodikovih atomov (protonov) omogočilo popolnoma neinvaziven pogled v človeško telo in s tem odprlo nešteto možnosti za zdravljenje in s tem dvig življenskega standarda. Kdo si bi mislil, da bo ''filozofiranje'' o tem, da ob ob segrevanju žice iz nje letijo eni delci, ki so negativno nabiti, saj lahko manipuliramo njihovo smer gibanja s magneti, dalo eno napravco v katero danes buljimo vsak dan po več ur... no danes mogoče ne več, ker delujejo današnje naprave z istim imenom na popolnoma drugačnem principu. O kateri napravi govorim? Vpiši v google electron gun.

Ti pa kar lepo po domače vse to skupaj mečeš v en koš in trdiš, da vse to skupaj spada
na polje znanosti. Vesoljski satelit je produkt fizike?

Ja, je. Fizike je zanimalo kaj se dogaja tam gori. Zato so s tehnologi koncepirali rešitve kako eno stvar za proučevanje poslati v vesolje. Če boš odprl kakšno knjigo ali še bolje spletno stran o znanosti, ki se skriva za vesoljskimi poleti boš videl, da so na delu sami fizikalni principi, ki se jih rešuje z fizikalnimi prijemi. Šele potem, ko se ve kaj je potrebno, da se nekaj spravi v vesolje pridejo v igro tehnologi, ki to rešitve koncepirajo in to spet s pomočjo fizike in šele nato pridejo v igro razni obrtniki in drugi delavci, ki na pladnji prinešene načrte uporabijo za izdelavo komponent, ki jih sestavijo skupaj pod nadzorom tehnologiv in fizikov. Zakaj? Če se kaj zalomi se zalomi za vlke denarje.

Tukaj se vidi, da pojma nimaš kaj je namen fizike. A lahko daš še bolj neumen primer? Če je vesoljski satelit produkt fizike, zakaj pa potem mehanična ura na nihalo ne bi mogla ravno tako biti produkt fizike?
Kaj misliš, kaj je bilo prvo: nihajna ura ali poznavanje principa nihanja? Meni se zdi logično, da je prvo bilo potrebo pogruntati kaj je nihanje in na kakšnih principih deluje. Šele nato je mogoče stvar aplicirati v nečim uporabnem, kot je nihajna ura... In veš kaj? RAVNO TAKO JE BILO! :-) V začetku 17. stoletja je Galileo Galilei natančno pogruntal fiziko, ki se skriva za nihanjem. Že pred tem so se tu in tam nihala uporavljala, vendar za druge namene kot merjenje časa (protipotresni ukrepi na kitajskem). Vendar šele PO TEM so začeli izdelovati današnje ure na nihala. Tako, da JE nihajna ura produkt FIZIKE, pa čeprav se tebi to zdi kontraintuitivno. Isto velja za tvoj primer s elektronsko uro, ki ni niti produkt urarske obrti, saj je bil njen namen drugačem. Urarji so samo vzeli napravco in okoli nje dali pasek tako, da je postala ročna ura, ali pa jo povečali in okoli nje naredili nek okvir in je iz nje postala namizna ali stenska ura. Pojdi si pogledati na kakšnem principu delujejo elektronske ure - fizika, fizika, fizika.

3. No in tukaj sem sedaj prišel na vprašanje, kaj so si znanstveniki enostavno prisvojili oziroma ukradli poklicni šoli oziroma obrti. Naj tukaj uporabim kar primer, ki si ga ti podal v svojem komentarju. To je primer Wilhelma Röntgena. Ravno ta primer je odlična potrditev upravičenosti mojih sumov. Da res je, Röntgen je bil po izobrazbi fizik. Ni pa bil po izobrazbi samo fizik, kakor ti poskušaš tukaj pritlehno insinuirat. Če gremo na uradno spletno stran nobelovih nagrad in tam preberemo življenjepis Wilhelma Röntgena in to primerjamo s tvojim zapisom na tem forumu, vidimo s kakšno lahkoto znanstveniki nekoga razglasijo za znanstvenika. Če gremo brat njegov življenjepis, vidimo, da se je Röntgen najprej šolal na srednji tehnični šoli v Utrechtu na Nizozemskem. To je točno take vrste srednja šola, na kateri sem se šolal tudi jaz. In bogami jaz nisem znanstvenik.
Roko na srce. Ti imaš nek hud manj vrednostni kompleks. Zakaj lahko le ugibam, ampak pustimi to. A to, da se je šolal na srednji tehnični šoli bi naj pomenilo, da je bil neumen ali kaj? Če misliš tako se raje malo zamisli nad sabo. Veš tiste čase so se nova dognanja pojavljala na vseh mogočih področjih in so bila še lahko razumljiva široki populaciji. Če bi ti bil rojen takrat, bi lahko ravno tako tudi ti bil odkritelj Corrupt570-evih žarkov. Zakaj pa ne? Dandanes pa je znanstveno znanje tako obsežno in diverzificirano ter pridobivanje novega znanja tako intelektualno kot tehnično naporno, da tega žal ne more več početi vsakdo. Zakaj misliš, da se v osnovno- in srednješolska snov pri fiziki konča pri dognanjih iz začetka 20. stoletja pa čeprav naše današnje vsakodnevno življenje skoraj izključno temelji na dognanjih tekom prejšnjega stoletja? Ravno zato. Danes, ko že vemo kaj so rentgenski žarki, ne bo nihče nagrajen, če mu jih bo uspelo samostojno odkriti. Kar je znano je znanje, ki je produkt znanosti.

Pozneje so Röntgena iz te šole zaradi neke bedaste provokacije sicer izključili, kar pa seveda ne spremeni ničesar. No pozneje se je tip, sicer brez zaključnega izpita na tej tehnični šoli, vpisal na politehniko (višja tehnična šola) v Zürichu v Švici in na tej šoli končal študij kot strojni inženir. Si pozorno sledil? Do sem v formalni, uradni izobrazbi Wilhelma Röntgena ni ne duha ne sluha o kakšni gimnaziji ali univerzi (se pravi znanstveni izobrazbi). Človek si je najprej pridobil čisto praktično, tehnično (z drugimi besedami obrtno) izobrazbo.
Ja, kaj? Je zaradi tega, ker je imel tehnično izobrazbo zdaj kaj manj? Nikjer nisem napisal, da so že vedno bili znanstveniki le tisti, ki so zaključili gimnazijo ali univerzo. Znanstvenik je tisti, ki ustvarja novo znanje. Včasih je lahko to še bil vsak, ki je znal biti malo bolj pozoren na to kar se dogaja okoli njega. Danes temu več ni tako, saj je bilo vse, kar lahko samo s splošnim opazovanjem in nekim predznanjem odkriješ, odkrito. Danes potrebuješ kompleksen način razmišljanja in kompleksne tehnične rešitve, ki jih moraš ponavadi sam koncepirati. A te moti to, da sem rekel, da morem prvo prilezti do doktorata, preden lahko sploh pomislim na to, da se imenujem znanstvenik? Jaz sem govoril le zase in za moje področje (biologijo). Se nimam kaj za imenovat znanstvenik, saj še nisem tako daleč, da bi ustvarjal novo znanje. Zakaj? Ker je biologija v zadnje 100 letih (tako kot večina ostalih ved) postala tako obširna in kompleksna veda, da brez absurdno poglobljenega znanja iz enega področja, ki ga pridobiš skoraj izključno s delom na svoji doktorski tezi, nimam kaj za praskat. Pa takrat si ponavadi obsojen na to, da deluješ dalje na tem področju, ki si si ga izbral za doktorat ali celo greš še v kakšno bolj globoko podpodročje, saj bi preusmeritev in pridobivanje novega znanja porabilo preveč časa.

Ti pa tvoji znanstveniki pa seveda najprej: Röntgen je bil znanstvenik. Zahrbtno, da kar bolj ne more biti. In šele nato, ko si je Röntgen pridobil to tehnično izobrazbo, so mu dovolili delati doktorat iz fizike. Šele takrat je Röntgen postal tudi znanstvenik in nič prej.
Jah, jaz te tvoje izjave nisem preverjal, vendar če je temu tako, so to samo formalizmi. Ti mogoče tega nočeš razumet, ampak so tudi univerzitetno izobraženi ljudje samo ljudje in je verjetno svojim sodobnikom kaj zakuhal kri, ko je prišel do svojega odkritja. Takrat je to bila takšna stvar, ki jo bi res lahko odkril vsakdo, če se bi vsedel zraven in zadevo pručil. Danes je to praktično nemogoče, saj so vse (nočem tega izraza uporabiti, ampak ga moram) ''lahke'' principe že odkrili. Jaz lahko tudi od danes naprej pravim, da sem politik, pa to ne bo res, dokler ne bom popolnoma vključen v vsakodneven proces sprejemanja odločitev na lokalni ali državni ravni, ali?

Ti pa seveda pritlehno Röntgen je bil znanstvenik in nič drugega. Vsekakor si upam trditi, da mu je ta tehnična izobrazba, ki si jo je pridobil najprej, še kako koristila pri njegovam nadaljnem delu. Vsekakor mu je. Je kdo trdil trugače? Meni se zdi, da ti misliš, da jaz udriham po tehničnih poklicih in zato iščeš neki ali nekoga s čimer ali komer lahko opravičuješ njihov obstoj. Sem že povedal, da so vsi potrebni za normalno funkcioniranje naše družbe in napredek vrste. Vendar brez znanstvenih dognanj ni tehničnih rešitev s čimer ni tudi obrtnikov. V pradavnini je bilo takšno znanstveno dognanje kateri kamni so primerni za zanetenje ognja (to znanje vsekakor ni kar iz lufta padlo), pred manj kot 100 leti pa dognanje, da ure tečejo različno ob različnih močeh gravitacijskega privlaka.

Nepoučenega bi še res zavedel.
Zdi se mi, da sem zavedel le tebe in to tako, da si prepričan, da udriham po tehničnih poklicih in obrtnikih.

Na ta način, s pritlehnimi prevarami, lažmi, zavajanji in manipulacijami so si znanstveniki prisvojili (beri ukradli) večino obrtnih oz. tehničnih poklicev, in namerno lažnivo začeli te poklice prikazovati kot znanosti.
To počneš samo ti v svoji argumentaciji.

Na ta način so nam znanstveniki vzeli gradbeništvo, arhitekturo (Burj al Kalifa nebi bilo mogoče zgraditi brez znanja, ki so ga znanstvene discipline dobile o materialih in njihovem obnašanju ob močnih pritiskih in stanskem vetru - vse te discipline pa so direktno izpeljane iz fizike), likovno umetnost (oz.umetnost v celoti) (bluziš), farmacijo, kirugijo, veterino (brez biologije nebi bilo podrobnega znanja o telesu, tkivih, celicah, njihovemu delovanju in biokemiji katerim so procesi znotraj njih podvrženi; Brez kemije nebi bilo znanja o tem kaj je za celice, tkiva in telesa dobro in kaj slabo, zakaj je temu tako in kako proizvesti sredstva s katerimi se lahko na te procese vpliva; Brez fizike nebi bilo tehničnih in pogosto neinvazinvih rešitev za pogled v telo in njegovo zdravljenje), komercialne in finančne poklice v celoti (če bi znanstvene vede (predvsem fizika) res ukradle finančne poklice nebi imeli krize, saj znanstveniki razumejo, da iz nič ne moreš dobiti nečesa in da ne moreš imeti več kolikor si vstavil v sistem), strojništvo (znanje o delovanju zobovij, materialih in njihovih zmožnosti ni padlo kar iz lufta), elektrotehniko (direkten produkt fizike, tako da tukaj nimaš kaj za kraspat), živilsko tehnologijo (si že kdaj videl in jedel naravno (diploidno) banano? Biology),

pravzaprav so na nek meni popolnoma nerazumljiv način za vsak poklic, za katerega je pripravljala poklicna šola, ustanovili pa tudi fakulteto oz. znanstveno izobraževalno ustanovo.
Zato, ker se je znanje danes že tako poglobilo, da to kar se pridobi na tehniških srednjih šolah več ni dovolj za to, da se bi pridobivalo novo znanje. Kaj je tukaj nerazumljivega. Sej lahko kar danes vključijo univerzitetno snov teh smeri v srednješolsko tehnično izobraženje, vendar se bo to podaljšalo za najmanj dodatne 4 leta. Kar pa nekako ni namen srednjih tehničnih šol, saj gredo tja ljudje, ki imajo jasen cilj, da se želijo vključiti v svet delovne sile po 4 letih srednje šole (torej pri okoli 19. letih). A je s tem kaj narobe? Meni se zdi da ne. Univerzitetne smeri (prosim, razumi: smeri, ne vsak posamezen človek, ki je na tej smeri) ustvarjajo novo znanje, ki ga te tehnične v daljšem časovnem obdobju aplicirajo dalje in se s tem tudi same razvijajo.

In te poklice, ki so si jih enostavno prisvojili bodo seveda takoj dali nazaj. Nevem zakaj jih bi, saj so se ljudje za te poklice šolali najmanj 4 leta dlje kot nekdo iz tehnične srednje šole. Prav tako se to ne bo uresničilo samo s tem, ker si ti rekel, da bodo seveda takoj dali nazaj. Kaj? Si star 5 let, da misliš, da svet tako deluje?

4. Daj mi ti povej, kaj si ti kot biolog z (verjetno) diplomo. Ti torej praviš, da biolog z diplomo še ni znanstvenik. Se pravi, biolog z diplomo ni znanstvenik, biolog z magisterijem ali doktoratom pa je znanstvenik. Torej, biolog na nižji izobrazbeni stopnji ni znanstvenik, biolog na višji izobrazbeni stopnji pa je znanstvenik. Kaj si pa pol ti kot biolog z diplomo? Rokodelec?
Tole sem razložil že malo višje. Bom pa še enkrat. Nisem rekel, da biolog brez diplome ni znanstvenik. Tudi nisem trdil, da je biolog s doktorato že avtomatično znanstvenik. Znanstvenik je tisti, ki ustvarja novo znanje. Ker je znanje, ki se je v biologiji zadnje v 100 letih nakupičilo tako obsežno in široko praktično več ni šanse, da lahko na tem nivoju najdem nekaj pri čemer bi lahko odkrival kaj novega. Zato je po diplomi potrebno iti še skozi proces magisterija pri katerem se ponavadi usmeriš v kakšno bolj podrobno vejo biologije in še skozi proces doktoriranja, pri čemer pa se usmeriš v tisto eno stvar znotraj te veje biologije, ki še ni popolnoma raziskana in izveš kaj novega. Si s tem že znanstvenik? DALEČ OD TEGA. Tudi s tem kar si izvedel pri doktoratu si samo nakraspal majhno luknjo v zadevo. Če ti je cilj imeti doktorat za to, da boš lahko dobil nekje boljše delovno mesto si s tem končal svojo znanstveno pot. Če pa ti je namen dalje vrtati, ja, takrat pa si znanstvenik.

Meni se zdi, da se ti počutiš ogroženegega in izigranega v tej igri življenja, ker si si izbral ali si bil prisiljen v pot srednješolskega tehničnega izobraževanja... Imaš mogoče celo kak manjvrednostni kompleks? Nevem zakaj ga bi imel. Kot rečeno: rabimo tako obrtnike, kot tehnologe, kot znanstvenike, da naša družba deluje in se razvija. Samo eni ali drugi bi privedli do stagnacije celotne vrste. Je pa znano kdo ustvarja novo znanje, ki mogoča nove preboje, odpira vrate za nove proizvode in s tem omogoča delovna mesta miljardam, pa čeprav posredno preko podjetnikov in obrtnikov.
Roky89
# 03.01.2013 ob 12:49
@Corrupt570

Ja... vem, da sem človek (Homo sapiens subsp. sapiens iz reda Homo), a ti nisi? Zakaj skos tako poudarjaš, da sem človek?

Glej moj odgovor na tvoj komentar je bil napisan na hitro in tako, da je dokaj lahko razumljiv vsem. Prosim, ne me lovit na izrasoslovju. Nimam ne namena in ne časa tukaj nevem kako paziti na svoje beseda, da me ti ne boš lovil zanje. Če si odrasla oseba se boš tega verjetno znal vzdržati.

Človek, brez zamere, ampak ti pojma nimaš ne kaj je znanost in ne kaj je obrt. Ti pojma nimaš ne kaj je namen znanosti in ne kaj je namen obrti. Ti pojma nimaš ne o zgodovini znanosti in ne o zgodovini obrti. Ti nimaš niti najmanjšega pojma katere dejavnosti so znanstvene in katere dejavnosti so obrtne. Ti enostavno nimaš pojma o pojmu.
Ok. Tudi nimam pojma o čem si ti tuki bluzil. Verjetno si mogel malo ventile spustiti, da ti ni kakšna žila v možganih počla. :-)

Folk, ste pozorno prebrali kaj je človek napisal? Človek ti suvereno, javno, črno na belem trdi, da si znanstvenik že takrat, ko imaš namen izboljšat učinkovitost delovanja kočije. Tebi se niti sanja ne kaj je naravni pojav, kaj je znanstveno spoznanje, kaj je racionalna razlaga dejanskosti, kaj je tehnični izum in kaj je človekov izdelek.
Jup, črno na belem sem napisal, da si že znanstvenik, če ti je cilj iboljšanje kočije. Veš kaj sem s tem naredil? Podal sem zelo lajičen primer, da ga lahko še največji trotli razumejo. Zato se tudi ne bom lotil tega tvojega očitno neumnega primera glede zidanja hiše. Pojdi si pogledat kaj so v družbi Bayer razvili za potresno varnost. Kaj takšnega nebi obrtniki sami od sebe nikoli ustvarili, ker nimajo ne znanja še manj pa cajta. Se mi zdi, da obrtna dejavnost že sama po sebi vzame toliko časa, da se s čim drugim ne moreš obadati.

Menda ja ne boš trdil, da je mešetarstvo znanost zato, ker mešetar pri svojem delu uporablja matematiko? Mimogrede, matematiko so razvile že prve civilizacije kot čisto praktičen pripomoček v poljedelstvu, trgovini, gradbeništvu in drugih praktičnih (obrtnih) dejavnostih. O tvojih neumnostih, da je fizika vse tisto s čemer se fizik ukvarja, se mi ne da sedaj tukaj razpredat.
Tvoj argument je popolnoma irelevanten, saj je matematika v mešetarstvu le pripomoček. Menda ne boš rekel, da so mešetarji ustvarili novo matematično znanje. Oni samo (tako kot obrtniki in tehnologi ponavadi počnejo) vzamejo to kar potrebujejo iz skupnega fonda človeškega znanja (ki ga oni NE dopolnjujejo z ničemer) in z njem služijo svoj vsakodnevni kruh. Pa, da ne boš mislil, da se meni to zdi narobe. Ravno to je namen znanosti in matematike. Ustvarjanje novega znanja. Kaj potem drugi počnejo s tem znanjem je pa popolnoma njihova stvar. Še najbolj hvaležni so znanstveniki, če se iz tega izcimi kaj uporabnega.

Pa človek ti si čisti primer, ki potrjuje pravilnost mojega prepričanja. Namreč, da vi znanstveniki nimate pojma o pojmu kaj je vaš namen in vaša naloga. Pa tebi človek jasno ni ne kaj je kemija, ne kaj je kozmetika, ne kaj je farmacija (še en poklic, ki so ga znanstveniki ukradli obrti in ki ga bodo seveda dali nazaj), ne kaj je fizika in ne kaj je gradbeništvo. Ti zgleda sploh ne dojameš razlike med temi dejavnostmi.
Kaj pa je kemija drugega kot fizika valenčnih elektronov? Kaj pa je biologija kot proučevanje tega kako so samoreplikativne kemikalije (spomni se fizike valenčnih elektronov) razvile sposobnost samoreplikacije in kako so razvile mehanizme s katerimi se lahko gibajo skozi prostor, obnavljajo in razmnožnožujejo. Tem mahanizmom z eno besedo pravimo celice, ali v večjem kontekstu telesa. Kaj pa je medicina drugega kot proučevanje teh mehanizmov (celic in teles) in kako pomagati prej omenjenim samoreplikativnimi kemikalijami pri preživetju in razmnoževanju (ti in jaz nisma nič drugega kot le sredstvi s katerimi se najine genske informacije gibajo in razmnožujejo). Kaj pa je farmacija drugega kot podaljšek medicine? Koker koli greš po tej hierarhiji, vedno boš na koncu, na najbolj osnovnem delu osnovnega, prišel do fizike in preko nje do matematike. Pa lahko bi za vsako dejavnost povedal kako je povezana s fiziko, pa ne bom, saj bi trajalo predolgo.

Naloga obrtnika seveda ni samo izdelat nek izdelek. Naloga obrtnika je seveda izdelek tudi zasnovati, razviti, izpopolniti in seveda tudi študirati vse tiste dejavnike (tudi naravne), ki so pomembni za raven kakovosti in namen tega izdelka.
Poba. Tuki pa že krepko bluziš. Jaz še nisem nikoli videl obrtnika v laboratoriju prav tako ne, da je pripravil kak large-scale eksperiment za to, da bi nekaj ugotovil. A veš zakaj? Ker nimajo časa za to. Njihovo delo že pobere preveč cajta, da se bi obadali s proučevanjem. Veš kaj pa obrtniki res počnejo. Ko pride do novih spoznanj jih uporabijo, da iz njih nekaj ustvarijo ali kaj izboljšajo. Vsekakor pa to spoznanje ne pride od njih. Kot rečeno, pa ni nič narobe če ga uporabijo. Saj je bil tak tudi namen.

Tukaj znanstveniki nam ne bodo ukazovali ničesar.
Ne vem kje si že videl znanstvenika okazovati komurkoli karkoli... Zakaj bi sploh?

Znanstveniki bodo dali nazaj vse tisto kar so nam ukradli tako hitro, da se bo kar kadilo.
Ok, pa da vidimo tole. Kaj so znanstveniki kadarkoli pokradli? Skos govoriš o tem, a ne poveš kaj bi naj pokradli. Daj navedi kakšne primere. Jaz bom pa navedel par stvari pri spodnjem sklopu mojega odgovora.

Pa še nekaj me strašno moti pri teh tvojih znanstvenikih. Namreč to, da si vi z neko neverjetno lahkoto pripisujete zasluge drugih. Vi znanstveniki ( sem seveda ne štejem tehnike, ta spada v okvir obrti) niste prispevali k napredku človeštva z ničemer. Vaš prispevek k napredku človeštva je enak ničli. Nič. Nula. Ništa. Zero. Vse kar znate je krast in si neupravičeno prisvajat zasluge drugih. Lopovi.
Hvala, da me imaš za znastvenika. Res je, da sem biolog, vendar sem še daleč od znanstvenika. Še morm prvo narediti magisterij in doktorat, da lahko sploh začnem kraspat po površju kolektivnega znanja človeške vrste, da ga bi lahko s čim dopolnil. Šele takrat bom dovolil, da mi ljudje sploh nadanejo kak naziv podobnega znanstveniku. :-)
No. Si že kdaj imel zlomljeno roko? Verjetno ja. In verjetno si mogel na rentgensko slikanje za katerega si verjetno tudi bil zelo hvaležen medicincem, ane? Hm... kaj če ti povem, da nima rentgensko slikanje z medicino ničesar, razen takrat ko pride do napake v stroju in se sprosti večja količina sevanja v telo. Pri rentgenu je uporabljen popolnoma fizikalni proces, ki ga je odkril in opisal fizik Wilhelm Conrad Röntgen in noben obrtnik.
Si že kdaj bil tako poškodovan, da si mogel it na magnetno resonanco? Verjetno si takrat bil zelo hvaležen medicini, da ta naprava obstaja. Polno ime magnetno resonančnega slikanja (MRI) je JEDERSKO MAGNETNO RESONANČNO SLIKANJE (nuclear magnetic resonance imaging) in temelji na FIZIKALNEM principu spremembe spina vodikovih jeder (en proton) v vodi znotraj spreminjajočega magnetnega polja. Prvič je en tip po priimku Rabi to teoretiziral, predvidel in tudi v manjši meri s svojimi eksperimenti tudi potrdil do leta 1938 (leta 1944 pa je bil nagrajen nobelovo nagrado za fiziko). Do leta '44 sta Bloch in Purcell to tehniko razširila tako, da je bila aplikativna tudi na tekočinah (voda), za kar sta kasneje tudi ta dva bila nagrajena nobelovo nagrado. Zanimivo pa je, da je Purcell s svojim delom na britanskem radarskem sistemu (zdi se mi da je bil britanski, lahko da je bil tudi od koga drugega) postavil podlago za Rabijevo odkritje. Spet tukaj ni bilo nobenega obrtnika, ampak znanstveniki - natančneje fiziki.
Si imel v sorodstvu koga, ki je imel raka ali alzaimerjevo bolezen (upam, da ne)? No, potem je velika verjetnost, da je ta oseba bila na tako imenovanem PET SCAN-u oz. POSITRON EMISSION TOPOGRAPHY SCAN. Pri tem se opazuje oddajanje gamma-žarkov, ki nastanejo zaradi prisotnosti pozitrona. Natančnega procesa ne poznam, saj po pravici povedano presega moj horizont, vendar ti pa vseeno lahko opišem zgodovino. Leta '28 je Dirac (FIZIK) želel predstaviti možno razlago za združitev kvantne mehanike (fizika) in splošne relativnosti (fizika). Pri svojih izračuniš je prišel do sklepa, da mora imeti elektron tudi svojo popolnoma identično a pozitivno nabito antitezo - pozitron s katerim se izničita ob dotiku. Torej kot prvi je teoretiziral obstoj anti-delcev ali drugače: antimaterije (fizika). Zadevo je eksperimentalno odkril in opisal Anderson (zdi se mi da po letu '30) za kar je bil nagrajen nobelogo nagrado za fiziko leta '36.
Se kdaj voziš s avtom in uporabljaš GPS. GPS deluje na podlagi in SAMO zaradi splošne relativnosti. Spoznanje splošne relatinvosti je, da čas teče drugače za nekoga, ki je izpostavljen večjemu gravitacijskemu privlaku, kot za nekoga, ki je izpostavljen manjšemu gravitacijskem privlaku. Če imaš dve identični uri in pustiš eno na zemlji, drugo pa s satelitom (produkt fizike) izstreljiš v vesolje bosta tekli drugače kot, če bi bile skupaj na istem mestu. Razlike so minimalne, vendar neupoštevanje teh minimalnih sprememb lahko šoferja avtobusa pripelje direktno sredi reke 20 km od dejanskega cilja potovanja.

Zgoraj naštete stvari imajo tri skupne točke:
1) Fizika, fizika, fizika, fizika.
2) Namen je bil le ustvarjanje novega znanja.
3) Ustvarila so nova delovna mesta (tudi za obrtnike)

Da razložim tretjo točko. Ljudje se pogosto bunijo glede cene znanstvenih naprav. Naprimer CERN-ov LHC v Ženevi je stal dobre 7 milijard evrov, gradnja pa je trajala 20 let. Ful potrata denarja, ane? Hm... kaj če ti povem, da te stvari niso nastale tako kot v igrcah, ko plačaš in je stvar v trenutko postavljenja. Tukaj je bilo treba zvrtati tunelski sistem in ga primerno ojačati (inženirji in gradbeniki), bilo je treba pridobiti surovine za posamezne komponente (rudarji), bilo je treba te surovine prepeljati (prevozniki), bilo je treba te surovine obdelati in predelati tako, da so uporabne (npr. metalurgi), bilo je treba oblikovati kompnente (npr. livarji), bilo je treba komponente spet prepeljati (prevozniki), bilo je treba komponente sestaviti (inženirji, fiziki in elektrotehniki), bilo je treba sestaviti računalnike, ki spet potrebujejo surovine, komponente in druge sestavne dele s čimer imajo spet OBRTNIKI delo. Isto velja za PET scanerje, za MRI-je, za GPS-e, mobitele, televizorje, radije, itd. Isto velja za medicinske pripomočke, ki skoraj VSI temljijo na fizikalnih principih, katerih prvoten namen je bil razširitev človeškega znanja. Šele potem so prišli razni priskledniki znanosti, ki so že popolnoma razložene principe uporabili za to, da so iz njih nekaj dobili in dali delo miljonim, če ne miljardam, ljudi.
Aja... a veš kako deluje indukcijska plošča na tvojem štedilniku? Vrjem. Ni bil obrtnik, ki si je pogruntal ta princip, ampak (spet) FIZIK.
Uf... pa elektrika sama. Pojdi si pogledati zgodovino elektrike.

Pa da me ne boš narobe razumel. Potrebni so vsi za normalno delovanje naše družbe in naš napredek. Samo z znanstveniki in samo s obrtniki nebi nikamor daleč pršli. Vsekakor pa je jasna porazdelitev vlog.

Če pa hočeš imeti seznam vsega kar nam je dala znanost pa podji na google in vtipkaj gesla kot so: Nasa, basic sciences ali fundamental sciences in dodaj še geslo spin-off. Tukaj boš lahko našel vse kar dela tvoje življenje lagodno in tvojo obrt mogoči in bolj učinkovito, pa nisi nikoli imel pojma, da je temu tako.

Tko da... kdaj boma začela fizikom plačevati 50% najinih prihodkov, ker so nam s svojimi dognanji omogočili lagodno življenje in delovna mesta? :-)
bralecxx
# 01.01.2013 ob 13:47
Ne ne strinjam se, samo za razumevanje je potrebno poznati tudi kvantno fiziko, teorije relativnosti, fizikalne modele superstrun in še kaj.
VemDaNeVem
# 01.01.2013 ob 13:38
Hm. potem pa ne razumem kako lahko fizik trdi, da je zunanji svet projekcija lastne zavesti to so miselni vzorci, občutki, osebna nagnjenja... Ali potem preverjajo v CERNU- moje duševne slike in občutke? Torej se strinjava, da v tej znanstveni teoriji dr. Wheelerja marsikaj ne štima :)))))
bralecxx
# 01.01.2013 ob 13:26
¸Fiziki ne raziskujejo čustev in miselnih vzorcev, njihove ugotovitve imajo drugačno osnovo.
janezkranjski122
# 01.01.2013 ob 18:36
Šlamparije novinarja rtvslo, ne Tevatrona, da smo na jasnem.
hubert69
# 24.01.2013 ob 14:51
ko bomo enkrat povsem ločili tehnične poklice od univerzitetnih oz. znanstvenih (karkoli že ste), se ne bomo več gledali

To bo trenutek, ko bo v tehniki nastal kaos z ogromno škodljivimi posledicami za družbo, znanost pa bo postala neuporabna. Na srečo pravi strokovnjaki niso tako kratkovidni kot ti, ki imaš očitno reklame za zobno pasto za realno sliko stanja v stroki. Na srečo jih tudi ne briga kaj dosti česa imaš ti dovolj. Za razliko od tebe namreč razumejo procese, ki jih tehniki izkoriščajo, in razumejo morebitne škodljive posledice, ki jih "zdrava kmečka pamet" ne more predvideti.
Roky89
# 11.01.2013 ob 21:48
@nimivseeno1

Ma, v srednji šoli sem mrzil fisko do kraja, matka pa mi je pobirala vsak živec posebej. :-) Moja ljubezen do njiju se je prebudila šele tekom študija, ko sem spoznal kako intrigantno je vse na svetu povezano s fizikalnimi zakoni in procesi, ter kako je mogoče praktično vsak proces prevesti v matematično formulo. Počasi sta postali fizika in matematika. K temu pa je ogromno pripomoglo zavedanje, da lahko z znanjem obeh razumem tudi tehnologijo, ki me obkroža.

Me pa izredno moti, ko so ljudje pametni, kako od vsega tega nimamo nič v naslednjem trenutku pa iz žepa potegnejo svoj ferdaman iPhone ali pa gredo naslednji dan na magnetno resonanco zaradi poškodovanega kolena.

Če si res tudi ti biolog, verjetno razumeš kaj mislim. ;-)
Roky89
# 11.01.2013 ob 19:37
@corrupt570

1. Seveda se tukaj pogovarjava o znanstvenem znanju. Ampak zgleda, da si ti to znanstveno znanje predstavljaš na nek bolj samosvoj način. Ti sicer praviš, da veš, da obstaja več oblik znanja, ampak tega iz tvojega pisanja tukaj ni razbrati. Kolikor lahko jaz razberem iz tvojega pisanja, ti ne poznaš razlike med znanjem da in znanjem kako. Bom probal to razložiti na primeru te nihajne ure. Ti znanje ali pa vedenje o tem, da obstaja naravni pojav nihanja in vedenje o tem, po kakšnih principih deluje, enostavno enačiš z znanjem, kako izdelat uro (tehnično napravo), ki bo ta naravni pojav izkoriščala za svoje delovanje. Pri znanju da in znanju kako ne gre za eno in isto obliko znanja. To sta dve različni obliki znanja. In ti zato, ker te razlike ne poznaš, prideš na neke čudne trditve o nihajni uri kot produktu fizike. Enako velja za elektronsko uro. Lahko, da jo je razvil človek, ki je bil po izobrazbi fizik, ampak to vseeno ne pomeni, da je elektronska ura znanstven proizvod (karkoli naj bi to pomenilo). In jasno je, da je naloga urarja svoj izdelek tudi izumit, razvit, izpopolnit ne pa samo namestit neke pasove na to napravo in prodat. Večjega absurda od tega ne more biti. To je isto, kot če bi rekel, da namen slikarja ni naslikat slike, ampak samo sliko, ki jo je naslikal znanstvenik, namestiti v okvir in vse skupaj obesiti na steno. To je tako nesmiselno, da je že kar smešno. Na koncu lahko pridemo celo do tega, da je osnovni namen znanosti zagotoviti obrtniku obrtno znanje, kako izdelat obrtni izdelek. Absurd nad absurdi.
Edini absurd je ta, da ti nikakor ne dojameš kaj sem ti povedal. Ja, nihajna ura je produkt obrtnika. PRINCIP na katerem temelji pa je izključno produkt želje po znanju, kakšnim zakonom je nihanje podvrženo, Galilei-a. Brez tega znanja, ki nam ga je dal on oz. ga nam bi prej ali slej dal nekdo drug, nebi bilo ur in s tem tudi ne urarske obrti. Če pa bi bila, bi pa spet nastala šele po odkritju teh principov od nekoga.
Ni osnovni namen znanosti zagotoviti obrtniku obrtno znanje. Osnovni namen znanosti je ustvarjanje novega znanja, ki pa skoraj nikoli (oz. dejansko nikoli) ne pride, brez stranskih učinkov za celotno populacijo v obliki novih tehnologij, gospodarskih panog in s tem tudi obrti. Tko, da ne vem kaj te ma tukaj za motit.

Mimogrede, ko smo že ravno pri bluzenju okoli likovne umetnosti, daj ti pojdi malo po spletu in poglej, kakšne izobrazbene oz. poklicne nazive so imeli npr. Leonardo, Michelangelo in recimo Rembrant. A so bili to kot slikarji obrtniki, mojstri, ali so bili ti ljudje kot slikarji znanstveniki, doktorji?
Tebi se verjetno vsakič, ko bereš moje komentarje kar tresejo roke in gredo možgani v over-drive, da me bi lahko zafrknil in zaradi tega ne prebereš stvari dobro ali pa jih ne dojameš.
Sem že razložil, da nekdaj ni bilo pomembno kakšno izobrazbo si imel (če sploh) in s katerega področja, da bi ustvarjal novo znanje in bil danes označen za znanstvenika. Znanstvenik je tisti, ki ustvarja nova znanja. Nekoč je bilo važno, da si znal opazovati dogodke in razumevati določene vzročno-posledične zveze, katerim so podvrženi ter jih bil sposoben interpretirati in potem tudi razložiti. Poglej si dela da Vinci-ja, ki si ga omenil. Tip je definitivno ustvarjal novo znanje na skoraj vseh področjih in jih tudi uporabil za svije izume in tudi umetnine. On si ni kar tako izmislal vse tiste napravce, ki jih najdeš v njegovih rokopisih, ampak je prvo poskusil dojeti vse zakone in principe na katerih bi temeljilo njihovo delovanje. A ti misliš, da je on kar tako narisal umetnine. On je dolgo in dolgo časa študiral zgradbo in simetrijo teles, da jo je lahko na tak način ujel v umetninah kot jo je - seveda pa je bila tukaj potrebna ogromna mera talenta. Za seboj je zapustil celi opus o biologiji človeka (natančneje o njegovi anatomiji), principih realističnega risanja, mehaniki in drugih stvareh (je stikal tudi v alkemijo).

2. Ja, res je. Veliko tehničnih naprav, ki jih imamo danes, je stranski produkt raziskovanja znanstvenikov. Ampak to je še vedno stranski produkt znanosti, ne pa osnovna dejavnost znanosti, kot se stalno tukaj na vse pretege hoče to prikazati.
Ta argument še kar ne zmanjša pomena znanosti in njenega doprispevka. Ker bi naj bilo osnovno poslanstvo ustvarjanje ''le'' novega znanja, je lahko le še dodaten plus, če pri tem nastanejo nove tehnologije ali tehnike. To njen pomen kvečjem poveča.

Ampak, če si znanstvenik lahko sam izdela neko napravo, ki jo pri svojem raziskovanju rabi, zakaj pol jaz ne bi smel kot obrtnik, ki razvija obrtni oz. tehnični izdelek, pa sam tudi raziskovati vse tiste naravne in druge dejavnike, ki bistveno vplivajo na namen mojega izdelka.
Kje piše, da ne smeš? Če si sposoben tega, kar izvoli. Vendar dvomim, da si - in ne me narobe razumeti. Ti bi za natančno raziskovanje teh stvari potreboval zapletene naprave, veliko denarja in še več časa, da bi to vse lahko postavil na noge. Bi pa ti pri tem mogel prvo uporabiti vsa dosedanja dognanja o tem kar proučuješ in sem prepričan, da bi kakšne 99 % le-tega bilo izključno znanstvenega. Vendar se mi zdi, da nima noben obrtnik ne toliko denarja, ne toliko časa, da se bi s temi stvarmi obadal. Razumeti moraš, da se dan danes znanstveniki obadajo z enim problemom skoraj celo življenje, preden ga razrešijo. In to ne zaradi njihove nesposobnosti ali ker nebi bili dovolj inteligentni, ampak zato, ker je znanje dandanes pre-globoko, preveč diferencirano in so posamezne veje znanosti med seboj tako prepletene, da je skoraj nemogoče v kratkem času to vse: 1) dojeti, 2) razumeti in 3) iz tega nekaj izpeljati. Če še sem dodaš ustvarjanje nekaj novega, praktičnega... uf...

Zakaj bi jaz kot izdelovalec kozmetičnih izdelkov moral zaposliti kakšnega kemika, če pa lahko jaz sam na področju kemije raziskujem vse tiste vidike, ki so pomembni za moj izdelek. Tukaj imamo zgleda opravka z nekim egoizmom, ko je znanstveniku dovoljeno karkoli, drugemu pa ni dovoljeno skoraj nič.
Spet. Nikjer ne piše da moraš zaposliti kemika. Če želiš te stvari raziskovati sam, jih lahko. Vendar ne vem, kako ti bo to šlo časovno skozi s tvojo osnovno dejavnostjo. Prav tako se bi mogel poglobiti v kemijo, splošno biologijo in predvsem v biokemijo, da bi vse razumel. Danes pa ljudje potrebujejo 3-6 let univerzitetnega študija, da sploh razumejo osnove. Kje maš ti, kot obrtnik, ta čas, da to počneš? In ti bi tukaj dojel le osnove. Kako se bi ti spravil proučevati biokemične procese? Prav tako bi ti verjetno po dolgem, dolgem zapravljanju časa prilezel le do tega, kar ti izobražen kemik ali biolog ve že sedaj iz prvih treh let faksa in bi vseeno potreboval še celo večnost preden bi odkril kaj bolj zapletenega ali novega (če bi sploh, seveda).

3. Ti očitno ne veš kateri so obrtni poklici. A je gradbenik obrtnik ali ni? Ali je inženir obrtnik ali ni? Kar se pa tapete tiče pa ista pesem kot zgoraj. To je obrtni izdelek, izum, ne pa neko znanstveno odkritje. Če pa je ta tapeta znanstveno odkritje, pol pa mora tudi kolo biti znanstveno odkritje. Znanstveno odkritje praznanstvenikov. In s tem je potemtakem vse to kar si je nekoč človek prvič zamislil ali pa izmislil tudi znanstveno odkritje. Bedarija.
Je bedarija? Hm... nevem, no. Drugače pa spet dokazuješ, da ne znaš brati. V Bayerju niso odkrili ali izumili TAPETE, ampak so izumili TAPETO, KI OB POTRESU PREPREČUJE PODRTJE STENE. Ne razumeš razlike? Pri prvi stvari je potrebno le vedeti s čim se da kos papirja prfopati na steno in iz tega je v zadnjih letih nastala cela znanost ob razvoju raznih super lepil. Ne pozabiti lepila so kemični produkti, ki delujejo na fizikalnem principu adhezije. Mogoče so res bila lepila nekoč neki kar se je dalo najti ali zmešati skupaj na preprost način. Danes se na tem področju ustvarja novo znanje - znanost.
Pri ''protipotresni'' tapeti, pa se gre za sredstvo, ki je tako močno, da zdrži tako potres kot razpokanje zidakov. To sredstvo pa ni bilo tako enostavno najti oz. iznajti in je bilo potrebo upoštevati vse živega fizike, kemije in seizmologije - vse: znanosti.

4. No lepo, da se končno strinjava, da je izdelava kozmetičnih izdelkov obrt, ne pa znanost. In naloga obrtnika tukaj ni samo tak obrtni izdelek izdelati, ampak tudi zasnovati, razviti in izpopolniti. In tukaj ni govora o nobeni znanosti. Jasno, da ne more biti namen znanosti razviti obrtni izdelek. Seveda lahko obrtnik pri tem razvoju svojega izdelka upošteva dognanja znanstvenikov ali jih uporabi, ampak ta razvoj še vedno ni znanstveno raziskovalno delo.
Ni, če pri tem ni odkril kaj novega. Kar pa je malo verjetno, če mu je le cilj produkcija nekega izdelka. Če pa hočeš nekaj izboljšati ali na trg postaviti nekaj čisto novega - kar si potrošniki in zaradi tega tudi obrtniki oz. industrijci tudi želijo - pa že skoraj moreš posečti po kakšnemu znanju ''od zunaj'' ali pa zaposliti nekoga, ki bo ustvarjal novo znanje z namenom, da boš lahko ti, kot njegov šef iz tega naredil nov produkt. Spet: dognanje pred aplikacijo.
Ni treba kozmetičnim proizvajalcem imeti zaposlenih kemikov in biologov - mnogi jih tudi nimajo. l'Oreal pa jih ima in je to popolnoma njihova odločitev. Se pa zaradi dognanj, ki jih ti kemiki in biologi ustvarjajo odpirajo za firmo nova vrata in poslovne možnosti zaradi katerih lahko služijo take denarje, kot jih. Brez njih bi ostali tisto malo podjetje, kot so bili ali pa bi propadli, ker jih bi nek drug tekmec, kateremu je bila prioriteta razvoj novih produktov, prehitel in povozil. Easy as that...

Enako seveda velja tudi za elektrotehniko. To ni noben produkt fizike. Fizika na področju elektrotehnike igra enako vlogo kot kemijska znanost na področju kozmetike. Fizika, seveda tudi katerakoli druga znanost, na področju elektrotehnike ni nič več kot le pripomoček. Basta. Fizika ni elektrotehnika in elektrotehnika ni fizika.
Bahahahaha... kake maš pa ti. Elektrika je fizikalni pojav. Odkrita in potrjena je bila na podlagi dognanj ljudi, ki jih imenujemo danes znanstveniki - večina fiziki. Jaz sem se vse kar vem o elektriki in elektrotehniki naučil iz pouka fizike: električni tok in električni naboj, električna napetost in električno delo, električni upor, mirujoči električni naboj, magnetno polje in indukcija - to so ponavadi poglavja v učbenikih fizike za zaključni razred OŠ ali zadnji letnik srednješolske fizike. Vsa ta dognanja FIZIKE pa so omogočila nastanek te panoge, ki jo ti imenuješ elektrotehnika in vseh produktov, ki so povezani z njo. Brez fizike nebi bilo znanja, brez tega znanja nebi bilo panoge, brez panoge nebi bilo teh produktov. Sem prehiter? Ponovim počasneje?

5. Naravni pojav,racionalni oz. znanstveni opis tega naravnega pojava in tehnična naprava, ki ta naravni pojav izkorišča, niso eno in isto. Tega, da bi bilo to troje eno in isto jaz ne morem sprejeti.
Nihče tega od tebe ne zahteva. Vseeno pa to ne spodbija tistega enega dejstva: razumevanje->ideja-> produkt

6. Brez skrbi. Jaz sem s svojo izobrazbo in svojim poklicem čisto zadovoljen.
Nea deluje tako.

Jaz sem samo izpostavil izobrazbo Röntgena, da ovržem tvojo tezo, da ljudje, ki imajo obrtno ali tehnično izobrazbo niso ničesar prispevali k napredku človeštva, kakor si ti to postavil v svojem prvem komentarju.
Priznam, da nisem najbolje formuliral. Samo, kaj sem pa vedel, da imam opravka s pikolovcem.

Pa ne samo na področju znanosti, boli mene đoni za znanost, z njo naj se ukvarjajo znanstveniki
Sej se. Je pa žalostno, da se kot parazit držiš dosežkov človeške vrste brez, da bi vsaj približno razumel na katerih dognanjih temeljijo in da popolnoma zavračaš vzročno-posledično zvezo pri nastajanju novih tehnologij.

ampak predvsem na svojem ožjem strokovnem področju, to je na področju tehnike.
Zakaj bi bila zdaj znanost samo tehnika? Ravno tehnika je še najmanj znanstvena panoga, saj pobira vsa dognanja fizike, kemije in včasih tudi biologije, da ustvari nekaj novega.

Mimogrede, tudi drugi primer, ki ga omenjaš, to je primer Paula Diraca, je skoraj identičen primeru Röntgena. Tudi Paul Dirac se je najprej šolal na srednji tehnični šoli, nato diplomiral kot elektroinženir in šele nato postal matematik oz. fizik. Jebenti človek bi prej verjel, da so tehniki v največji meri razvili sodobno fiziko, ne pa obratno, da je tehnika neki derivat fizike ali širše, znanosti. In ja, seveda sem ponosen na naše ljudi. Ne vem, zakaj ne bi bil.
Še en odstavek višje pa govoril, da ga boli đoni za znanost... Drugače pa ja. Veliko tehnikov je sodelovalo pri razvoju sodobne fizike, vendar so prvo morali dosežti ustrezen nivo znanja, da so tukaj lahko kaj premaknili.

7. Fakulteta oz. univerza ni naraven ali pa logičen nasledek poklicne ali tehnične šole. Z drugimi besedami, univerza ni malo bolj zahtevna poklicna šola ali pa poklicna šola na malo bolj zahtevni ravni, kakor tudi poklicna oz. tehnična šola ni znanstvenoraziskovalna šola na malo nižji zahtevnostni stopnji. Gre za povsem različne oblike ali pa tipe šol, ki imata vsaka svoj medsebojno različen namen. In ti tega tukaj zgleda ne veš. No in vidiš, tukaj tiči bistvo problema. Ker se folk ne zaveda, da gre tukaj za dve vsebinsko, kakovostno različni šoli, so ti začele te univerze izobraževati za iste poklice, za katere so pripravljale poklicne oz. tehnične šole. Ali pa so si na teh nadutih univezah celo zmislili, da imajo za nekatere poklice, za katere so prvotno pripravljale poklicne šole, edini pravico izobraževat. En tak primer je recimo kirurgija. In tako ti lepo postane tam konec 18. ali v začetku 19. stoletja nekoč obrtni poklic znanost. In ti znanstveniki ti na vsem lepem začnejo zahtevat za dostop do tega nekoč obrtnega poklica, znanstveno, univerzitetno izobrazbo. Enako se je zgodilo tudi prej omenjeni likovni umetnosti in še mnogim drugim poklicem.
Aha... pa se bližamo trnu v peti muce. Kot rečeni. Univerze so izobraževalne in znanstveno-raziskovalne ustanove. To pa vseeno ne naredi iz vseh njihovih diplomantov znanstvenike. Ti misliš, da je vsak diplomiran književnik ali celo doktor književnosti znanstvenik? Se hecaš ali kaj? Tudi medicinc ali kirurg ni znanstvenik, če ne deluje na področju odkrivanja novega znanja.
Hvala bogu več ne živimo v 18. ali 19. stoletju (no, mogoče ti še kr), kjer niso bili kirurgi kaj druga kot mesarji, ki so mesarili po človeku. Do približno konca 19. stoletja celo pri polni zavesti pacienta. Njihova naloga ponavadi ni bila popravljati škodo ali zdraviti, ampak ostranjevanje poškodovanega ali bolanega tkiva. To pa res ni neki kunšt, ane? Dans več ni tako. Temu se reče napredek, veš. Danes more kirurg imeti podrobno znanje o telesu in njegovamu delovanju - še posebej če se mesari po najpomembnejšemu delu človeškega telesa - možganih. Prav tako mora imeti znanje o procesih, ki potekajo znotraj telesa in kako se odzivajo na sam poseg in medikamentacijo, ki je s tem povezana.
Zakaj obstaja dualnost med srednješolskimi tehniškimi in univerzitetnimi poklici, ki so praktično isti? Po mojih izkušnjah se pri univerzitetni izobrazbi, kot že parkrat omenjeno, poglabljajo bolj v podrobnosti in razumevanje zakaj so te stvari, ki se jih učiš takšne kot so. To ti omogoča razvoj novosti in napredovanje panoge. Zaradi svojega razumevanja pa si tudi bolj primeren za vodilne finkcije, saj imaš znanje kaj se lahko zgodi, zakaj se je to zgodilo in kako to popraviti. Na srednješolskih tehniških poklicih pa spoznaš le surova dejstva, katere lahko sprejameš in se ti z njimi več ni treba obremenjevati. Nato pa greš lepo delati.

Naj podam še en bolj sodoben primer tega znanstvenega nacizma, kot jaz imenujem ta pojav. Majmun, ki špila šefa v neki energetski družbi ti zahteva za delovno mesto mešetarja z nafto in drugimi energenti univerzitetno, znanstveno raziskovalno, akademsko izobrazbo. No in kot sva že ugotovila, mešetarstvo ni znanost in mešetar ni znanstvenik. Ampak tip ti zahteva za dostop do popolnoma praktičnega, obrtnega poklica, znanstveno, univerzitetno izobrazbo. In jaz kot npr. mešetar ne morem več opravljati svojega poklica, ker je ta pridržan izključno za znanstvenike. Poklic, ki sploh znanstven ni. Viš, to me pa strašno moti. In tega filma znanstveniki ne bodo več gledal. Znanstveniki bodo opravljali znanstvene poklice, obrtniki pa svoje obrtne. lp
Aaaaaa... tukaj je trn. Pridn bod. Ne pajsnat.
Jah, tak se svet vrti. Je že pričakovati, da ima univerzitetno izobražen mešetar neka znanja, ki jih srednješolsko izobražen nima. No... mal te žicam. :)
Žal, take stvari se dogajajo. Domnevam, da se z njem nisi upal tako prepričevati kot z menoj, ane? Zakaj se nisi? Mogoče te bi pa vzel. To je, po pravici povedano, tvoj problem, tukaj niso krive ne univerze ne znanosti. Če imaš neka znanja jih izkoristi do polnega. Sej si prej govoril, da se bi lahko spravil kaj odkrivati in ustvarjati. Izvoli. Kaj če ti uspe?
Veš kaj je ponavadi(!) razlika med srednješolsko izobraženimi ljudmi? To, da prvi le čakajo od kod po priletela služba, drugi pa po potrebi postavijo tudi kaj lastnega na noge. No, to tukaj v Sloveniji ne velja kaj dosti, saj še kar obstaja ta socialistična mentaliteta, da mora za vsakogar bit šiht, pa čeprav je totalno nesposoben. Hvala bogu več ne živimo v teh časih šenkanega denarja za šenkan šiht in stagnacije.

Bistvo, ki sem ti ga hotel vbiti v glavo je ta, da ni vsak človek, ki zaključi univerzitetni študij znanstvenik. V prvi liniji je to za kar se je izobrazil. Znanstvenik je tisti, ki odkriva novo znanje. Večina naše moderne tehnologije pa temelji na teh principih in zakonih. Brez teh odkritij pa nebi bilo teh produktov. In pika. Seveda, včasih sta bila obrt in znanost tesno pvezani, vendar so ti časi mimo že od nekje konca 18. stoletja.
Žal si prišel 300 let prepozno, da bi lahko postal zvezda... mah... ka pa vem, mogoče pa še boš.

Tukaj imaš par poljudnoznanstvenih knjig, ki bodo verjetno pomagale pri tvojem razumevanju sveta:
- Carl Sagan: Pale blue dot
- Neil deGrasse Tyson: Death by black hole
- Neil deGrasse Tyson: Space chronicles
- Stephen Hawking: A brief history of time
nimivseeno1
# 08.01.2013 ob 11:02
Roky89 :)
fizika, fizika, fizika.
Mislim, da si ti falil izobrazbo, ker si šel študirat biologijo. :D

Malo se hecam. Se popolnoma strinjam s tabo, ko razlagaš in se trudiš z njim, da bi mu povečal znanje. Lepo od tebe. :D
Roky89
# 01.02.2013 ob 19:48
@Corrupt570

Sem bil zdele dva tedna v tujini in mi ni ratal kaj dosti hodit na mmc.
Kokr vidim še kar živiš v čisto svojem svetu... Hubert89 ti je kar dobro odgovoril. Ti si kratko- in ozkoviden. Ne vidiš dlje kot pol minute v prihodnost in želiš vse pokupčkati v neke kategorije pa čeprav na silo.

Pa da začnemo:

Opa kolega. Tako hitro pa to spet ne gre, ane. Sicer je univerza znanstveno raziskovalna ustanova, ki pa ne izobražuje nujno znanstvenikov? Tako kot rečeno, sami ne veste kaj ste.
Edini, ki ne ve kaj so univerzitetno izobraženi ljudje in kaj niso si ti. Kaj bo rekol doktor znanosti, da je? Rekel ti bo, da je ravno to: doktor znanosti - oseba, ki je pridobila izrazito detajlirano znanje iz nekega zelo ozkega področja neke veje znanosti. TO pomeni naziv DOKTOR ZNANOSTI. Vpraši Bogoviča, Šušteršiča ali katerega od ostalih doktorjev v zdajšnji (oz. sedaj bivši) vladi. Dvomim, da ti bo kdo rekel, da je znanstvenik.
Univerze so izobraževalne in znanstveno-raziskovalne ustanove, ki izobražujejo neke kadre, ki imajo POTENCIAL, da lahko postanejo znanstveno dejavni, vseeno pa niso znanstveniki, ko študij zaključijo. Pa tudi če prilezejo do doktorskega naziva to še kar ne pomeni, da so znanstveniki - so osposobleni, da opravljajo znanstveno-raziskovalno dejavnost, vendar ni nujno, da jo bodo. Je za tebe diplomant varnostnih ved znanstvenik? Če je, potem ti priporočam, da gledaš malo manj CSI-ja. Tam se ljudje označujejo za znanstvenike, v naslednjem momentu rečejo, da so policisti, čeprav so forenziki. To je edino mesto, ki mi sedaj pade na pamet od koder bi lahko ti pobral svojo skrenjeno definicijo znanstvenika in univerzitetnega študija... kar je krepko smešno.
A je Hank Green znanstvenik? Tip ima magisterij iz biologije pa je vseeno njegovo področje delovanja usmerjeno v podjetništvo in izobraževanje. On ni znanstvenik, pa če se na glavo postaviš.

Ampak to meni nič mar.
Zgleda, da ti je, ker se kr zelo obremenjuješ s tem.

Je pa eno dejstvo, ki drži kot pribito. Univerze ne bodo več izobraževale za iste poklice, za katere pripravljajo strokovne šole. Na bilo kateri ravni. Vse tiste poklice, ki ste nam jih ukradli, boste dali nazaj
Kot sem ti že povedal se s tvojim pisanjem tukaj KAJ BO ne bo nič zgodilo. Če hočeš kaj tukaj premaknati boš mogo zavihati rokave in kaj narediti... vendar dvomim, da boš. Tebe so bolj besede kot dejanja. To je že razvidno iz tvojega pisanja. Jaz vidim za to dve razlagi: 1) Si starejši tip, ki še izhaja iz socializma, kjer so ti (tako kot večini drugim) krepko sprali možgane, da so delavci alfa in omega sveta in te dejstvo, da teh časov več ni tako žere, da se zatekaš v nek svoj svet kjer ljudje skočijo ob tvoji komandi. 2) Si nek prepotenten smrkuc, si ravnokar ali pred kratkim končal šolo in se jeziš na svet, ker ne reagira natanko tako kot si si predstavljal. Kokrkoli. Dejstvo je, da se zaradi teh tvojih nekaj komentarjev ne bo tukaj prav nič spremenilo. :-)

to vključuje tudi kirurgijo (blage veze nimaš o zgodovini in namenu kirurgije, po tvoje je zgleda bila celo mediko - kirurška šola v okviru ljubljanskega liceja namenjena izobraževanju mesarjev oz. šušmarjev
Sem v prešnjih komentarjih razložil kakšen je bil namen kirurškega staža nekoč in kakšen je danes. Včasih so samo odstranjevali bolane iz poškodovane dele telesa. Za to ne potrebuješ kaj veliko znanja - to dokazuje, da so si rimski vojaki že v tistih cajtih sami amputirali poškodovane dele telesa in dejstvo. Danes temu več ni tako. Kirurgije se ne obada več samo z odstranjevanjem, ampak tudi s popravljanjem in zdravljenjem. Prav tako se v tistih cajtih o katerih ti sanjaš, ni operilalo skrajno kompleksnih delov telesa - ni se operilalo src, ni se operilalo hrbtenice ali celo hrbtenjače, da pa o kakšnih možganih sploh ne govorim. DANES PA SE. Za to pa je potrebno podrobno znanje o delovanju telesa kot takega, organov, tkiv, celic in celo njihove biokemije. Hvala bananam, da se cajti spreminjajo in znanje kopiči - temu se reče napredek. Napredek v tej (kirurški) disciplini ne s seboj prinesel tudi potrebo po tem, da ustvari univerzitetni študij. Lepo, da je za to delo nekoč bila potrebna samo srednješolska izobrazba, vendar danes to več ni dovolj.

Elektrotehniko (ti še zdaj na momente mešaš elektrotehniko in elektriko oz. fiziko, enako seveda tudi še zdaj mešaš različne oblike znanja, mimogrede: brez matematike tudi mešetarstva ni, pa vseeno mešetarstvo zaradi tega ni znanost, kar sam prav dobro veš; enako bi seveda lahko trdil, da brez fizike tudi gradbeništva ni, pa je gradbeništvo (obrtna stroka in ne znanost) obstajalo na svetu davno pred kakršnokoli resno obliko fizike kot znanosti), likovno umetnost
Ti pa še kar mešaš pojem univerzitetna izobrazba in znanstveno raziskovalno delo. Univerzitetno diplomirani elektrotehnik še ni znanstvenik - je elektrotehnik. Se pa predpostavlja, da ima potencial kaj na tem področju premakniti. To pa še kar ne pomeni, da ne more tega storiti tudi elektrotehnik s srednjo poklicno šolo. Ti se tudi veliko preveč zatekaš k argumentu ''nekoč je bilo...'' ali ''to je obstajalo daleč pred tem...'' Fajn, da je. To še kar ne pomeni, da je temu danes še kar tako. Aristokracije so obstajale davno pred demokracijami in to še kar ne pomeni, da so bile boljše oz. da so več vredne.

vse to kar si navedel o njem, Leonarda kot likovnega umetnika še vedno ne dela znanstvenika
Am... ja, ga. Zakaj? Ker ni bil le umetnik. Bil je izumitelj, anatom, fizik, kemik (ok... bolj alkemist) in še kaj. Človeštvo je zapustil ogromno znanja, ki ga pred njem ni bilo in ga zaradi tega lahko označujemo kot znanstvenika - ustvarjal je novo znanje. Je bil obrtnik? Ja. Pa kaj...

Vi nam ne boste več postavljali akademskih oz. univerzitetnih pogojev za dostop do naših poklicev, in ko bomo enkrat povsem ločili tehnične poklice od univerzitetnih oz. znanstvenih (karkoli že ste), se ne bomo več gledali. Mi bomo opravljali svoje tehnične poklice na vseh ravneh (tehnične šole so lahko srednje, višje ali visoke; za te poklice pa seveda univerze ne bodo več izobraževale, tako kot tudi nekdaj niso), vi boste pa opravljali svoje poklice, ločeno od nas.
Mi proti vam, ane. Bog ne daj, da bi obstajalo kakršno koli sodelovanje, ane? Aja, pa da o novem, čedalje bolj poglobljenem in obsežnem znanju sploh ne govorimo. Zgleda, da si se zataknil nekje med letom 1875 in 1900... Psssst: *šepetaje* Preteklo je že dobre 100 let od takrat - spremenilo se je ogromno stvari.

Dosti imamo mi vas pa vaših prepovedi
Ti si prvi človek, ki sem ga kdajkoli videl, da je tako zavrt in ozkogled... in kot rečeno: moja starša sta obrtnika in sem že imel z njima in njunimi kolegi obrtniki podobne pogovore.

pa vaše nestrpnosti
Edin, ki je tukaj nestrpen si ti. Ti imaš neko gonjo proti univerzitetno izobraženimi ljudmi.

pa vaše domišljavosti
Ti si tisti, ki si domišljuje, da se bo na tvojo besedo vse kar spremenilo.

pa vašega samovoljnega odločanja kaj mi lahko vemo in delamo in kaj ne (narava pripada vsem, ne pa samo znanstvenikom)
Ja narava pripada vsem. Vendar jo le znansteniki delajo razumljivo do najmanjše podrobnosti tudi drugim ljudem, brez, da bi kaj novega skrivali. Raziskujejo za to, da imajo vsi nekaj od tega.
Hahaha... kdaj je tebi kdo že rekel kaj lahko veš? V redu. Nisi dobil tistega šihta zaradi nekega smešnega pogoja za smešn šiht (ja, tikaj se dalam norca iz tebe), ki se je sprdnil onemu intendantu v rit. Ta pogoj je postavil ON. Nimamo univerzitetno izobraženi ljudje nobenih masovnih, skupnih sestankov, kjer določamo kaj kdo lahko in kaj ne... Vemo pa za primer, ko so DELAVCI (tudi dragi obrtniki) ravno to počeli - hvala pojštru, so ti cajti že 20 let mimo.

pa vašega vsiljevanja nam za šefe, pa lažnega prikazovanja razvoja tehničnih oz. obrtnih izdelkov za znanost
Sem jaz tebi tudi že parkrat razložil, da obrtni in tehnični izdelki niso znanost, vendar vseeno velik del prvih in večina slednjih na znanstvenih temeljih. In za to se gre v osnovi v najinem pogovu. Ti si tisti, ki je pogovor spremenil v spopad med tehničnimi poklici in univerzitetno izobraženimi ljudmi. Brez znanosti nebi bilo večine teh stvari, ki jih danes uporabljamo. Nebi bilo televizije, nebi bilo mobitelov, nebi bilo interneta, računalnikov, MRI, PET-Scannerjev, Rentgenskega slikanja, indkcijskih plošč. Nebi bilo elektrike, moderne medicine in še česa.

pa kje si videl kemika ali biologa ali fizika, katerega osnovna naloga je razvijati kozmetične t.j. obrtne izdelke, ali pa na osnovi nekih naravnih dejstev iz nič na novo pogruntati tovrstne izdelke, to ni namen znanosti, to pišem zdajle že ene desetič) ipd.
Fajn, če si to napisal že desetič. Sem ti glede kozmetike in kemije razložil tudi že nekajkrat... Pa ti še kar ne hasne. Kje so kemiki, ki se obadajo s kozmetiko? V praktično vseh večjih kozmetičnih podjetjih. Opravljajo znanstveno delo? Verjetno ne, ker ne ustvarjajo novega znanja, ampak uporabljajo že obstoječe znanje, vseeno pa je to znanje od nekod moglo prided. Včasih se je dalo kozmetiko ustvarjati brez njih, danes se skoraj več ne da. Namen znanosti je širjenje znanja, kar tudi počnejo. Novo znanje pa je dostopno VSEM ljudem. V procesu svojega delovanja ustvarijo marsikaj novega in uporabnega, drugi pa lahko to uporabljajo - kar tudi počnejo.

Spravite se nam že enkrat z vratu.
Ti imaš le občutek, da smo vam (oz. bolje rečeno tebi) za vratom. Ti imaš to paranojo.

Pa to kar sem sedaj napisal seveda ne leti nate osebno. Saj drugače si najbrž čisto v redu poba, ampak stvari so pač prišle tako daleč, da ne vemo več za kaj imamo univerzo in zakaj imamo strokovne šole. Strokovna oz. tehnična šola in univerza ne moreta imeti istega namena in ne moreta izobraževati za iste poklice, pač ena na malo višji ena pa na malo nižji ravni. To sta dve različni šoli, vsaka s svojim posebnim namenom. Pa hvala za knjige. Mogoče mi bodo pa kdaj res pripomogle k drugačnemu pogledu na svet.
Glede na tvojo ozkogledost ti definitivno bodo.

LP,
Roky89
trocki
# 01.01.2013 ob 13:46
Dragan Mihailovič, mimogrede, pravi, da so poteze vlade v zvezi z manjševanjem sredstev za visoko šolstvo in znanost ter raziskovalno dejavnost pogubni. O tem nič ne piše v tem članku. In tudi desničarji tega človeka ne bodo hvalili, ker pravi take "grde" reči.
corrupt570
# 15.01.2013 ob 04:28
Aja, pa kakšnega doktorja znanosti kdaj vprašaj kaj je. A je znanstvenik ali ni?
corrupt570
# 09.01.2013 ob 03:37
@nimivseeno1

A imaš ti kaj pametnega za povedat? Ali kar tako nekaj brezveze natepavaš?
kingstone
# 08.01.2013 ob 08:26
taljenje ledu je lari fari. sploh ker se ne more vedet ali je to zaradi nas ali naravni proces...

drugače pa pogrešam točko, v kateri je spoznanje da se matične celice lahko razvijejo iz navadnih, in jih ni treba shranjevati takoj po rojstvu.
to daje medicini velik pospešek!
corrupt570
# 12.01.2013 ob 07:14
@Roky89

Opa kolega. Tako hitro pa to spet ne gre, ane. Sicer je univerza znanstveno raziskovalna ustanova, ki pa ne izobražuje nujno znanstvenikov? Tako kot rečeno, sami ne veste kaj ste. Ampak to meni nič mar. Je pa eno dejstvo, ki drži kot pribito. Univerze ne bodo več izobraževale za iste poklice, za katere pripravljajo strokovne šole. Na bilo kateri ravni. Vse tiste poklice, ki ste nam jih ukradli, boste dali nazaj (to vključuje tudi kirurgijo (blage veze nimaš o zgodovini in namenu kirurgije, po tvoje je zgleda bila celo mediko - kirurška šola v okviru ljubljanskega liceja namenjena izobraževanju mesarjev oz. šušmarjev), elektrotehniko (ti še zdaj na momente mešaš elektrotehniko in elektriko oz. fiziko, enako seveda tudi še zdaj mešaš različne oblike znanja, mimogrede: brez matematike tudi mešetarstva ni, pa vseeno mešetarstvo zaradi tega ni znanost, kar sam prav dobro veš; enako bi seveda lahko trdil, da brez fizike tudi gradbeništva ni, pa je gradbeništvo (obrtna stroka in ne znanost) obstajalo na svetu davno pred kakršnokoli resno obliko fizike kot znanosti), likovno umetnost (vse to kar si navedel o njem, Leonarda kot likovnega umetnika še vedno ne dela znanstvenika) itd.), vi nam ne boste več postavljali akademskih oz. univerzitetnih pogojev za dostop do naših poklicev, in ko bomo enkrat povsem ločili tehnične poklice od univerzitetnih oz. znanstvenih (karkoli že ste), se ne bomo več gledali. Mi bomo opravljali svoje tehnične poklice na vseh ravneh (tehnične šole so lahko srednje, višje ali visoke; za te poklice pa seveda univerze ne bodo več izobraževale, tako kot tudi nekdaj niso), vi boste pa opravljali svoje poklice, ločeno od nas. Dosti imamo mi vas pa vaših prepovedi, pa vaše nestrpnosti, pa vaše domišljavosti, pa vašega samovoljnega odločanja kaj mi lahko vemo in delamo in kaj ne (narava pripada vsem, ne pa samo znanstvenikom), pa vašega vsiljevanja nam za šefe, pa lažnega prikazovanja razvoja tehničnih oz. obrtnih izdelkov za znanost (pa kje si videl kemika ali biologa ali fizika, katerega osnovna naloga je razvijati kozmetične t.j. obrtne izdelke, ali pa na osnovi nekih naravnih dejstev iz nič na novo pogruntati tovrstne izdelke, to ni namen znanosti, to pišem zdajle že ene desetič) ipd. Spravite se nam že enkrat z vratu.

Pa to kar sem sedaj napisal seveda ne leti nate osebno. Saj drugače si najbrž čisto v redu poba, ampak stvari so pač prišle tako daleč, da ne vemo več za kaj imamo univerzo in zakaj imamo strokovne šole. Strokovna oz. tehnična šola in univerza ne moreta imeti istega namena in ne moreta izobraževati za iste poklice, pač ena na malo višji ena pa na malo nižji ravni. To sta dve različni šoli, vsaka s svojim posebnim namenom. Pa hvala za knjige. Mogoče mi bodo pa kdaj res pripomogle k drugačnemu pogledu na svet.
Ramus
# 01.01.2013 ob 23:50
"5. Taljenje arktičnega ledu"

Edina točka v katero je smiselno vlagati denar in znanje. Vse ostalo bo človeštvo na koncu pustilo praznih rok, planet na keterem živimo, pa je izjemno ogrožen in narava zelo uničena.
corrupt570
# 04.01.2013 ob 23:26
@Roky89

1. Seveda se tukaj pogovarjava o znanstvenem znanju. Ampak zgleda, da si ti to znanstveno znanje predstavljaš na nek bolj samosvoj način. Ti sicer praviš, da veš, da obstaja več oblik znanja, ampak tega iz tvojega pisanja tukaj ni razbrati. Kolikor lahko jaz razberem iz tvojega pisanja, ti ne poznaš razlike med znanjem da in znanjem kako. Bom probal to razložiti na primeru te nihajne ure. Ti znanje ali pa vedenje o tem, da obstaja naravni pojav nihanja in vedenje o tem, po kakšnih principih deluje, enostavno enačiš z znanjem, kako izdelat uro (tehnično napravo), ki bo ta naravni pojav izkoriščala za svoje delovanje. Pri znanju da in znanju kako ne gre za eno in isto obliko znanja. To sta dve različni obliki znanja. In ti zato, ker te razlike ne poznaš, prideš na neke čudne trditve o nihajni uri kot produktu fizike. Enako velja za elektronsko uro. Lahko, da jo je razvil človek, ki je bil po izobrazbi fizik, ampak to vseeno ne pomeni, da je elektronska ura znanstven proizvod (karkoli naj bi to pomenilo). In jasno je, da je naloga urarja svoj izdelek tudi izumit, razvit, izpopolnit ne pa samo namestit neke pasove na to napravo in prodat. Večjega absurda od tega ne more biti. To je isto, kot če bi rekel, da namen slikarja ni naslikat slike, ampak samo sliko, ki jo je naslikal znanstvenik, namestiti v okvir in vse skupaj obesiti na steno. To je tako nesmiselno, da je že kar smešno. Na koncu lahko pridemo celo do tega, da je osnovni namen znanosti zagotoviti obrtniku obrtno znanje, kako izdelat obrtni izdelek. Absurd nad absurdi.

Mimogrede, ko smo že ravno pri bluzenju okoli likovne umetnosti, daj ti pojdi malo po spletu in poglej, kakšne izobrazbene oz. poklicne nazive so imeli npr. Leonardo, Michelangelo in recimo Rembrant. A so bili to kot slikarji obrtniki, mojstri, ali so bili ti ljudje kot slikarji znanstveniki, doktorji?

2. Ja, res je. Veliko tehničnih naprav, ki jih imamo danes, je stranski produkt raziskovanja znanstvenikov. Ampak to je še vedno stranski produkt znanosti, ne pa osnovna dejavnost znanosti, kot se stalno tukaj na vse pretege hoče to prikazati. Ampak, če si znanstvenik lahko sam izdela neko napravo, ki jo pri svojem raziskovanju rabi, zakaj pol jaz ne bi smel kot obrtnik, ki razvija obrtni oz. tehnični izdelek, pa sam tudi raziskovati vse tiste naravne in druge dejavnike, ki bistveno vplivajo na namen mojega izdelka. Zakaj bi jaz kot izdelovalec kozmetičnih izdelkov moral zaposliti kakšnega kemika, če pa lahko jaz sam na področju kemije raziskujem vse tiste vidike, ki so pomembni za moj izdelek. Tukaj imamo zgleda opravka z nekim egoizmom, ko je znanstveniku dovoljeno karkoli, drugemu pa ni dovoljeno skoraj nič.

3. Ti očitno ne veš kateri so obrtni poklici. A je gradbenik obrtnik ali ni? Ali je inženir obrtnik ali ni? Kar se pa tapete tiče pa ista pesem kot zgoraj. To je obrtni izdelek, izum, ne pa neko znanstveno odkritje. Če pa je ta tapeta znanstveno odkritje, pol pa mora tudi kolo biti znanstveno odkritje. Znanstveno odkritje praznanstvenikov. In s tem je potemtakem vse to kar si je nekoč človek prvič zamislil ali pa izmislil tudi znanstveno odkritje. Bedarija.

4. No lepo, da se končno strinjava, da je izdelava kozmetičnih izdelkov obrt, ne pa znanost. In naloga obrtnika tukaj ni samo tak obrtni izdelek izdelati, ampak tudi zasnovati, razviti in izpopolniti. In tukaj ni govora o nobeni znanosti. Jasno, da ne more biti namen znanosti razviti obrtni izdelek. Seveda lahko obrtnik pri tem razvoju svojega izdelka upošteva dognanja znanstvenikov ali jih uporabi, ampak ta razvoj še vedno ni znanstveno raziskovalno delo.

Enako seveda velja tudi za elektrotehniko. To ni noben produkt fizike. Fizika na področju elektrotehnike igra enako vlogo kot kemijska znanost na področju kozmetike. Fizika, seveda tudi katerakoli druga znanost, na področju elektrotehnike ni nič več kot le pripomoček. Basta. Fizika ni elektrotehnika in elektrotehnika ni fizika.

5. Naravni pojav,racionalni oz. znanstveni opis tega naravnega pojava in tehnična naprava, ki ta naravni pojav izkorišča, niso eno in isto. Tega, da bi bilo to troje eno in isto jaz ne morem sprejeti.

6. Brez skrbi. Jaz sem s svojo izobrazbo in svojim poklicem čisto zadovoljen. Jaz sem samo izpostavil izobrazbo Röntgena, da ovržem tvojo tezo, da ljudje, ki imajo obrtno ali tehnično izobrazbo niso ničesar prispevali k napredku človeštva, kakor si ti to postavil v svojem prvem komentarju. Pa ne samo na področju znanosti, boli mene đoni za znanost, z njo naj se ukvarjajo znanstveniki, ampak predvsem na svojem ožjem strokovnem področju, to je na področju tehnike.

Mimogrede, tudi drugi primer, ki ga omenjaš, to je primer Paula Diraca, je skoraj identičen primeru Röntgena. Tudi Paul Dirac se je najprej šolal na srednji tehnični šoli, nato diplomiral kot elektroinženir in šele nato postal matematik oz. fizik. Jebenti človek bi prej verjel, da so tehniki v največji meri razvili sodobno fiziko, ne pa obratno, da je tehnika neki derivat fizike ali širše, znanosti. In ja, seveda sem ponosen na naše ljudi. Ne vem, zakaj ne bi bil.

7. Fakulteta oz. univerza ni naraven ali pa logičen nasledek poklicne ali tehnične šole. Z drugimi besedami, univerza ni malo bolj zahtevna poklicna šola ali pa poklicna šola na malo bolj zahtevni ravni, kakor tudi poklicna oz. tehnična šola ni znanstvenoraziskovalna šola na malo nižji zahtevnostni stopnji. Gre za povsem različne oblike ali pa tipe šol, ki imata vsaka svoj medsebojno različen namen. In ti tega tukaj zgleda ne veš. No in vidiš, tukaj tiči bistvo problema. Ker se folk ne zaveda, da gre tukaj za dve vsebinsko, kakovostno različni šoli, so ti začele te univerze izobraževati za iste poklice, za katere so pripravljale poklicne oz. tehnične šole. Ali pa so si na teh nadutih univezah celo zmislili, da imajo za nekatere poklice, za katere so prvotno pripravljale poklicne šole, edini pravico izobraževat. En tak primer je recimo kirurgija. In tako ti lepo postane tam konec 18. ali v začetku 19. stoletja nekoč obrtni poklic znanost. In ti znanstveniki ti na vsem lepem začnejo zahtevat za dostop do tega nekoč obrtnega poklica, znanstveno, univerzitetno izobrazbo. Enako se je zgodilo tudi prej omenjeni likovni umetnosti in še mnogim drugim poklicem.

Naj podam še en bolj sodoben primer tega znanstvenega nacizma, kot jaz imenujem ta pojav. Majmun, ki špila šefa v neki energetski družbi ti zahteva za delovno mesto mešetarja z nafto in drugimi energenti univerzitetno, znanstveno raziskovalno, akademsko izobrazbo. No in kot sva že ugotovila, mešetarstvo ni znanost in mešetar ni znanstvenik. Ampak tip ti zahteva za dostop do popolnoma praktičnega, obrtnega poklica, znanstveno, univerzitetno izobrazbo. In jaz kot npr. mešetar ne morem več opravljati svojega poklica, ker je ta pridržan izključno za znanstvenike. Poklic, ki sploh znanstven ni. Viš, to me pa strašno moti. In tega filma znanstveniki ne bodo več gledal. Znanstveniki bodo opravljali znanstvene poklice, obrtniki pa svoje obrtne. lp
Zuppkko
# 01.01.2013 ob 10:21
Ja. Človek je kar nerodno bitje. Na eni strani spodbuja debelost, na drugi pa jo hoče sam rešit po nenaravni poti. Podobni pojavi se pojavljajo še marsikje.

Meni osebno najzanimivejše odkritje letos (ni ravno novo, ampak vseeno) je to, kako noro bolj učinkoviti so bakteriofagi (virusi, ki se hranijo z bakterijami) od antibiotikov.
corrupt570
# 03.01.2013 ob 20:23
@Roky89

Opa, si se pa razpisal. No, dobro. Sam bom poskušal biti nekoliko krajši, da ne bo vse skupaj izpadlo dolgočasno.

Zakaj skoz poudarjam, da si človek? Zato, ker skoraj ne morem verjeti, da lahko neko racionalno bitje, kar naj bi bil človek, natrosi v parih stavkih toliko neumnosti in povsem očitnih nesmislov kot si jih v svojem prejšnjem komentarju ti. Ampak dobro, pustiva to ob strani.

1. Ti povsem očitno ne veš, da na tem svetu ne obstaja samo znanstveno znanje. Ti sploh ne veš, da na tem svetu poleg znanstvenega znanja obstajajo tudi druge oblike znanja (vsakdanje znanje, religija, tehnično znanje, ideologija itd.). Preberi si kaj več o tem v filozofiji znanosti. In jasno je, da je naloga znanstvenika večat samo obseg znanstvenega znanja in nič drugega. Zato se mi zdi tvoj primer znanja o tem kako izdelat potresno varno bajto povsem nesmiseln. Jasno je, da tukaj sploh ne gre za znanstveno znanje. Tako kot tudi znanje o tem, kako izdelati varno in učinkovito kočijo ni znanstveno znanje. Tukaj imamo povsem očitne nesmisle.

2. Prav imaš, da je primer o mešetarju kot znanstveniku zgrešen. Tu ni nobenega dvoma. Ti samo zmotno ta argument pripisuješ meni. To ni moj argument. To je način mišljenja s katerim ti utemeljuješ povsem očitne obrtne dejavnosti kot znanosti. Kaj je kozmetika? Je to podaljšek kemijske znanosti? Ali pa je kemijska znanost v proizvodnji kozmetičnih izdelkov (obrt oz. tehnika) le pripomoček? In sama dejavnost kozmetike povsem ločena od vseh teh znanosti, ki si jih ti naštel.

Ti povsem očitno mešaš pojme kot so stvarnost, dejanskost, naravni pojav, racionalna razlaga dejanskosti, resnica, izum, človekov izdelek ipd. Ja, res je. Vse te tehnične(!) naprave, ki si jih ti naštel, izkoriščajo za svoje delovanje naravne pojave, katere so znanstveniki opisali ali poskušali opisat oziroma pojasniti na racionalni osnovi. To troje, torej naravni pojav ali pa dejstvo, naprava ali izdelek, ki ta naravni pojav izkorišča za svoje delovanje in racionalna, znanstvena razlaga tega pojava ali dejstva ter ugotovitev o obstoju tega pojava, ne pomeni eno in isto. Ti pa kar lepo po domače vse to skupaj mečeš v en koš in trdiš, da vse to skupaj spada na polje znanosti. Vesoljski satelit je produkt fizike? Tukaj se vidi, da pojma nimaš kaj je namen fizike. A lahko daš še bolj neumen primer? Če je vesoljski satelit produkt fizike, zakaj pa potem mehanična ura na nihalo ne bi mogla ravno tako biti produkt fizike? Urar, obrtnik ne bi mogel izdelat ure na nihalo, če ne bi prej vedel za obstoj naravnega pojava nihanja, ki so ga res prvi matematično opisali fiziki. To pa seveda ne pomeni, da je stenska ura, ki izkorišča naravni pojav nihanja, ki so ga znanstveno opisali znanstveniki, produkt fizike. Kaj je elektronska ura? Produkt fizike (ta besedna zveza je meni sicer popolnoma bedasta, ker fizika, tako kot vsaka druga znanost, ničesar ne producira temveč le spoznava, ampak take so pač okoliščine te debate)? Ali pa je elektronska ura proizvod urarske obrti? Ali pa menda ja ne boš trdil, da je proizvodnja elektronskih ur fizikalna znanost? Če je vesoljski satelit fizikalni produkt, zakaj pa pol ne bi bila tudi elektronska ura fizikalni produkt? In seveda s tem urarska dejavnost del fizikalne znanosti.Urar fizik? Fizik urar? Bedarija na kubik. Menda se ja strinjaš, da je elektronska ura, ravno tako kot vesoljski satelit, tehnični izdelek, izum, inovacija? To pa seveda ni znanstvena razlaga ali spoznanje.

3. No in tukaj sem sedaj prišel na vprašanje, kaj so si znanstveniki enostavno prisvojili oziroma ukradli poklicni šoli oziroma obrti. Naj tukaj uporabim kar primer, ki si ga ti podal v svojem komentarju. To je primer Wilhelma Röntgena. Ravno ta primer je odlična potrditev upravičenosti mojih sumov. Da res je, Röntgen je bil po izobrazbi fizik. Ni pa bil po izobrazbi samo fizik, kakor ti poskušaš tukaj pritlehno insinuirat. Če gremo na uradno spletno stran nobelovih nagrad in tam preberemo življenjepis Wilhelma Röntgena in to primerjamo s tvojim zapisom na tem forumu, vidimo s kakšno lahkoto znanstveniki nekoga razglasijo za znanstvenika. Če gremo brat njegov življenjepis, vidimo, da se je Röntgen najprej šolal na srednji tehnični šoli v Utrechtu na Nizozemskem. To je točno take vrste srednja šola, na kateri sem se šolal tudi jaz. In bogami jaz nisem znanstvenik. Pozneje so Röntgena iz te šole zaradi neke bedaste provokacije sicer izključili, kar pa seveda ne spremeni ničesar. No pozneje se je tip, sicer brez zaključnega izpita na tej tehnični šoli, vpisal na politehniko (višja tehnična šola) v Zürichu v Švici in na tej šoli končal študij kot strojni inženir. Si pozorno sledil? Do sem v formalni, uradni izobrazbi Wilhelma Röntgena ni ne duha ne sluha o kakšni gimnaziji ali univerzi (se pravi znanstveni izobrazbi). Človek si je najprej pridobil čisto praktično, tehnično (z drugimi besedami obrtno) izobrazbo. Ti pa tvoji znanstveniki pa seveda najprej: Röntgen je bil znanstvenik. Zahrbtno, da kar bolj ne more biti. In šele nato, ko si je Röntgen pridobil to tehnično izobrazbo, so mu dovolili delati doktorat iz fizike. Šele takrat je Röntgen postal tudi znanstvenik in nič prej. Ti pa seveda pritlehno Röntgen je bil znanstvenik in nič drugega. Vsekakor si upam trditi, da mu je ta tehnična izobrazba, ki si jo je pridobil najprej, še kako koristila pri njegovam nadaljnem delu. Nepoučenega bi še res zavedel.

No, da ne bom predolg. Na ta način, s pritlehnimi prevarami, lažmi, zavajanji in manipulacijami so si znanstveniki prisvojili (beri ukradli) večino obrtnih oz. tehničnih poklicev, in namerno lažnivo začeli te poklice prikazovati kot znanosti. Na ta način so nam znanstveniki vzeli gradbeništvo, arhitekturo, likovno umetnost (oz. umetnost v celoti), farmacijo, kirugijo, veterino, komercialne in finančne poklice v celoti, strojništvo, elektrotehniko, živilsko tehnologijo, pravzaprav so na nek meni popolnoma nerazumljiv način za vsak poklic, za katerega je pripravljala poklicna šola, ustanovili pa tudi fakulteto oz. znanstveno izobraževalno ustanovo. In te poklice, ki so si jih enostavno prisvojili bodo seveda takoj dali nazaj.

4. Daj mi ti povej, kaj si ti kot biolog z (verjetno) diplomo. Ti torej praviš, da biolog z diplomo še ni znanstvenik. Se pravi, biolog z diplomo ni znanstvenik, biolog z magisterijem ali doktoratom pa je znanstvenik. Torej, biolog na nižji izobrazbeni stopnji ni znanstvenik, biolog na višji izobrazbeni stopnji pa je znanstvenik. Kaj si pa pol ti kot biolog z diplomo? Rokodelec?
bralecxx
# 01.01.2013 ob 11:18
Zame je najpomembnejše odkritje znanosti, fizikov že malo starejše odkritje, da je materijalni svet in dogajanje v njem projekcija zavesti, manifestacija dogajanj na nivoju zavesti. Eden največjih fizikov po Einsteinu se je o tem takole izrazil:

"Kvantna fizika je razbila iluzijo o tem, da je svet nekaj, kar je izven nas, po tem svet nikoli več ne bo to, kar je bil."
John Wheeler, fizik

Kognitivna znanost se npr.. ukvarja s problemom, kako so možgani v stanju projicirat občutek sveta izven nas.

Glede na te ugotovitve so npr. vse razprave in prepiri o politiki in politikih brezpredmetni.
corrupt570
# 03.01.2013 ob 05:33
@Roky89

Glede na to, da je zgodnja ura in se mi ne da na dolgo in široko tukaj sedaj razlagat, samo kratek odgovor.

Človek, brez zamere, ampak ti pojma nimaš ne kaj je znanost in ne kaj je obrt. Ti pojma nimaš ne kaj je namen znanosti in ne kaj je namen obrti. Ti pojma nimaš ne o zgodovini znanosti in ne o zgodovini obrti. Ti nimaš niti najmanjšega pojma katere dejavnosti so znanstvene in katere dejavnosti so obrtne. Ti enostavno nimaš pojma o pojmu.

Folk, ste pozorno prebrali kaj je človek napisal? Človek ti suvereno, javno, črno na belem trdi, da si znanstvenik že takrat, ko imaš namen izboljšat učinkovitost delovanja kočije. Tebi se niti sanja ne kaj je naravni pojav, kaj je znanstveno spoznanje, kaj je racionalna razlaga dejanskosti, kaj je tehnični izum in kaj je človekov izdelek. Bajta, ki jo človek zgradi ni nič več in nič manj kot znanstveno spoznanje ali pa racionalna razlaga sveta. Zidanje bajte je izpeljava fizike, zato ker na to bajto delujejo vsi mogoči naravni pojavi in vse mogoče naravne zakonitosti? Menda ja ne boš trdil, da je mešetarstvo znanost zato, ker mešetar pri svojem delu uporablja matematiko? Mimogrede, matematiko so razvile že prve civilizacije kot čisto praktičen pripomoček v poljedelstvu, trgovini, gradbeništvu in drugih praktičnih (obrtnih) dejavnostih. O tvojih neumnostih, da je fizika vse tisto s čemer se fizik ukvarja, se mi ne da sedaj tukaj razpredat.

Pa človek ti si čisti primer, ki potrjuje pravilnost mojega prepričanja. Namreč, da vi znanstveniki nimate pojma o pojmu kaj je vaš namen in vaša naloga. Pa tebi človek jasno ni ne kaj je kemija, ne kaj je kozmetika, ne kaj je farmacija (še en poklic, ki so ga znanstveniki ukradli obrti in ki ga bodo seveda dali nazaj), ne kaj je fizika in ne kaj je gradbeništvo. Ti zgleda sploh ne dojameš razlike med temi dejavnostmi.

Naloga obrtnika seveda ni samo izdelat nek izdelek. Naloga obrtnika je seveda izdelek tudi zasnovati, razviti, izpopolniti in seveda tudi študirati vse tiste dejavnike (tudi naravne), ki so pomembni za raven kakovosti in namen tega izdelka. Tukaj znanstveniki nam ne bodo ukazovali ničesar. Znanstveniki bodo dali nazaj vse tisto kar so nam ukradli tako hitro, da se bo kar kadilo.

Pa še nekaj me strašno moti pri teh tvojih znanstvenikih. Namreč to, da si vi z neko neverjetno lahkoto pripisujete zasluge drugih. Vi znanstveniki ( sem seveda ne štejem tehnike, ta spada v okvir obrti) niste prispevali k napredku človeštva z ničemer. Vaš prispevek k napredku človeštva je enak ničli. Nič. Nula. Ništa. Zero. Vse kar znate je krast in si neupravičeno prisvajat zasluge drugih. Lopovi.
corrupt570
# 02.01.2013 ob 17:01
Tile znanstveniki sami ne vedo kaj je njihova naloga. Če jaz prav razumem te osebke, so znanost vse tiste dejavnosti s katerimi se ti osebki ukvarjajo. Torej, to mišljenje gre nekako takole: če sem jaz znanstvenik, mora pa biti vse s čemer se jaz ukvarjam znanost. Torej, če sem jaz fizik in se ukvarjam z izdelavo kočije, potem pa mora biti pa tudi izdelava kočije znanost. Vsaj tak občutek dobim jaz, ko berem tele genije iz IJS in KI. Da ne omenjam teh fizikov, ki sami ne vejo kaj so. Enkrat so naravoslovci, potem so inženirji, potem so izumitelji, pol so psihologi, enkrat drugič spet vedeževalci, tretijič pa kar vse skupaj naenkrat obenem. Opa dragi znanstveniki, tako pa ne bo šlo. Vi boste tehnologijo, ki ste jo ukradli poklicni šoli oz. obrti dali nazaj. In to tem hitreje tem bolje.

Kako vse to skupaj bedasto izpade, lepo pokaže primer omenjenega L'Oreala. To podjetje se ti ukvarja s proizvodnjo kozmetičnih izdelkov, kar je čista obrtna dejavnost. A znanstveni manijaki to podjetje in dejavnost s katero se ukvarja, v javnosti namerno lažnivo predstavljajo kot znanstveno. Podjetje, ki se ukvarja s čisto zgodovinsko obrtjo, ti tukaj špila glavnega promotorja napredka znanosti in samo sebe predstavlja kot znanstveno ustanovo. Ma daj ne me zezat. Štala. Štala, ki jo bo počasi treba začet pucat.
Oglasno sporočilo
link
Kako znižati stroške telefonije?
29. september 2014 ob 08:36 Paketi ponudnikov v večini primerov vključujejo različne pogoje, omejujejo število klicev ter povzročajo dodatne skrite stroške klicev.
Več novic ...
Kazalo