Superfekundacija je pogosta pri živalih, kot so mačke in psi. Potepuški psi imajo lahko legla, v katerih ima vsak mladič drugega očeta. Pri ljudeh je redka, a je bilo tudi na tem področju že dokumentiranih nekaj takšnih primerov. V eni izmed študij so tako določili, da se lahko takšen primer zgodi v 2,4 odstotka rojstev dvojajčnih dvojčkov.

V nekaterih leglih pri mačkah ali psih je precej očitno, da imajo mladički različne očete, saj se razlikujejo že po zunanjem videzu; so različnih barv in in imajo različno dolgo dlako. V leglu petih mačjih mladičkov je tako lahko eden tigrast, dva črno-bela in dva tigrasto oranžno-bela. Vendar pa barva dlake ni popolnoma zanesljiv kazalnik različnih očetov, saj sta barva in vzorec odvisna od več genov in zapletenega načina dedovanja. Kljub temu pa je dober kazalnik, ki kaže, katere mlade mucke bi lahko imele različne očete. Edini zanesljivi način za določanje števila očetov je gensko testiranje.

Kaj povzroči superfekundacijo?
Mačke imajo, tako kot ljudje, ciklična obdobja plodnosti. Ovulacija (sprostitev zrelega jajčeca, ki je pripravljeno na oploditev) pa sproži šele po paritvi s samcem. Po paritvi se ovulacija ne zgodi v trenutku, ampak lahko do nje preteče nekaj časa. V tem času se mačka lahko pari še z drugimi samci. Superfekundacija se ne zgodi vedno, ker dominantni samci odganjajo druge samce od svoje samice.

Semenčice lahko preživijo v telesu samice od štiri do pet dni. Časovno okno, ko se jajčeca lahko oplodijo, je zelo kratko. Ko se sproži ovulacija, se jajčece oplodi v naslednjih 12-48 urah ali pa začne propadati. Tako lahko plodna doba zajema od pet do sedem dni. Superfekundacija se najpogosteje zgodi v nekaj urah ali dneh po oploditvi prve jajčne celice v enem menstrualnem ciklu.

Tudi pri ljudeh
Že leta 1810 je ameriški zdravnik John Archer dokumentiral primer, ko je bela ženska rodila dvojčka različnih barv polti. En otrok je bil svetlopolt, drugi pa je imel temnejšo kožo. V primeru iz leta 2008 je v Teksasu ženska rodila dvojčka, pri katerih so različno očetovstvo potrdili z genskim testom. Mati dvojčkov je priznala, da je imela v obdobju okrog datuma zanositve spolne odnose z več kot enim moškim. Pri ljudeh so ti primeri precej redki, ker je že spočetje dvojajčnih dvojčkov redko.

Dr. Mojca Jež, univ. dipl. biotehnologinja