Okrog 100 milijard dolarjev vreden projekt v vesolju ni brez težav. V sredo je na primer sončni izbruh že tretjič preložili oskrbovalno pot rakete podjetja Orbital Sciences do ISS-ja. Foto: EPA
Okrog 100 milijard dolarjev vreden projekt v vesolju ni brez težav. V sredo je na primer sončni izbruh že tretjič preložili oskrbovalno pot rakete podjetja Orbital Sciences do ISS-ja. Foto: EPA

ISS, ki je trenutno star 15 let, so nameravali upokojiti leta 2020, vendar je ameriška vesoljska agencija zdaj od administracije predsednika ZDA Baracka Obame dobila dovoljenje, da lahko ISS deluje še po tem letu.

Združili velike načrte
ISS je največji vesoljski laboratorij doslej in prekaša nekdanji ameriški Skylab in ruski Mir. Vzdržuje ga po šest astronavtov iz ZDA, Rusije, Evrope, Kanade in Japonske. Pri projektu sodeluje več kot deset držav, zgodba pa se je začela že leta 1993, ko so združili ameriške, evropske in ruske načrte o graditvi vesoljske postaje v Zemljini krožnici.

Od leta 2000 je na tem raziskovalnem otoku v vesolju stalno navzoča človeška posadka, do danes se je zvrstilo že 38 posadk.

Na postajo vozijo tudi zasebna podjetja
Do leta 2011 so jo oskrbovali z raketoplani, vendar so te potem po 30 letih delovanja upokojili. Astronavte zdaj na postajo in z nje vozijo z ruskimi raketami Sojuz, material pa sta začeli dovažati tudi dve zasebni podjetji SpaceX in Orbital Sciences z brezpilotnimi raketami. ZDA naj bi imele vesoljska plovila s človeško posadko spet leta 2017.

Postaja je težka 450 ton, okoli Zemlje kroži s povprečno hitrostjo 27.600 kilometrov na uro v nizki orbiti približno med 330 in 430 kilometri nad površjem našega planeta. Zemljo obkroži v približno 90 minutah.