Znanost in tehnologija

Poudarki

  • Za prenovo razsvetljave predvidoma 14 mio. kohezijskih evrov
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 3.1 od 15 glasov Ocenite to novico!
Luči
Nekatere ulice pri nas so preveč osvetljene, opozarjajo v društvu Temno nebo. Foto: Javna razsvetljava
Žarnice LED
Žarnice LED oddajajo belo svetlobo. Foto: EPA

Dodaj v

Nam bodo namesto natrijevih svetile LED-svetilke?

MOL: Prva tožba zaradi premočne osvetljave
19. marec 2011 ob 12:10
Ljubljana - MMC RTV SLO, STA

V projektu prenove javne razsvetljave se bodo občine lahko odločale med različnimi tipi razsvetljave. V društvu Temno nebo svarijo pred LED-svetilkami, ki naj bi bile neugodne za okolje in zdravje.

Andrej Mohar iz društva pojasnjuje, da LED svetila sicer imajo določene prednosti, obenem pa so kot zunanja razsvetljava problematična predvsem zaradi bele svetlobe, ki onesnažuje bistveno bolj kot današnje natrijeve svetilke.

"Slednje so ta trenutek še vedno najbolj energetsko učinkovita rešitev, pa tudi cenovno so sprejemljive. Zato ne vidimo nobenega ekonomskega smisla, zakaj bi šli v zelo draga svetila, ki bi prihranila od pet do deset odstotkov električne energije. Takšen prihranek je zanemarljiv ob dejstvu, da je marsikatera ulica ali cesta v Sloveniji osvetljena tudi do trikrat preveč," je dejal Mohar. Te dni po njegovih besedah poteka prvi sodni postopek državljana proti Mestni občini Ljubljana, ker so mu na nepomembno stransko ulico postavili za 500 odstotkov močnejšo svetilko, kot jo zahtevajo standardi.

Predvidoma aprila bo ministrstvo za gospodarstvo občinam z razpisom ponudilo 14 milijonov kohezijskih evrov za sofinanciranje energetsko učinkovite prenove javne razsvetljave.

V društvu Temno nebo opozarjajo, da naj bi bile te LED-svetilke vprašljive tudi iz zdravstvenih razlogov. Svetloba namreč ponoči prekine človekov normalni "dan in noč" ritem, s tem pa tudi tvorbo hormona melatonina.

Pomanjkanje zadnjega strokovnjaki povezujejo s povečanjem obolevnosti za rakom in nekaterimi drugimi boleznimi, trdi Mohar.

"Zgledujmo se po Američanih in Nemcih"
Drugače pa pravi prvi mož družbe SG Automotive Robert Grah, čigar podjetje je lani po vsem svetu prodalo okoli 22.000 svetilk. Kot pravi, z LED-tehnologijo dosežemo bistveno nižjo porabo električne energije, tudi do 90 odstotkov, dolgo življenjsko dobo, pa tudi za belo nevtralno svetlobo z višjo barvno reprodukcijo.

Na pomisleke Grah odgovarja, da v tujih študijah v zvezi s tem niso uspeli najti nič usodnega.

"Če Američani, kjer se hitro lahko pojavijo milijonske tožbe, menijo, da je to prava tehnologija in celo do 50 odstotkov subvencionirajo ne zgolj energetsko varčnejšo, pač pa energetsko LED varčnejšo razsvetljavo, podobno počnejo tudi Nemci, potem vendarle verjetno vedo nekaj več kot pri nas," je povedal.

E. S.
Prijavi napako
Komentarji
kody
# 19.03.2011 ob 13:00
a so ti naravovarstveniki sploh kdaj za?
LosAlamos
# 19.03.2011 ob 12:35
Zadn cajt, jas bi še podprl , da bi se mesto razsvetljevalo s pomočjo senzorjev gibanja, ki bi razvetljevali 150 metrov okrog gibanja....
generacija56
# 19.03.2011 ob 12:43
Los Alamos
Ta varianta bi bila mozna le z LED svetilkami, natrijeve rabijo 5min, da 'zakurijo'.
Primus
# 19.03.2011 ob 14:51
LED svetilke so en velik nateg. To da porabijo 90% manj v primerjavi z natrijevimi je ena velika laž. Lahko je nekaj % prihranka, problem je pa ker sevajo samo belo svetlobo, kar za nočne ure ni ravno najbolj primerna. Če bi jim zmanjšali barvno temperaturo, bi pa bil slabši izkoristek, in bi sploh pogrnle proti natrijevim. LED je definitivno prihodnost, ampak ni še čas zanj!

Bi bilo pa razmislit, koliko javne razsveltjave sploh potrebujemo. Po avstriji in nemčiji je večina vasi po polnoči v temi...že ker se tako radi zgledujemo po njih, zakaj se še ne v temu ?
hepan
# 19.03.2011 ob 13:14
led svetilke so vprašljive iz zdravstvenih ralogov - a tiste, ki pa več elektrike porabijo pa niso zdravstveno vprašljive, ko mora TET bolj kurit? Gumpci....
Petar Karamazov
# 19.03.2011 ob 13:22
Javna razsvetljava je še posebej velika bedarija v manjših ulicah s hišami, kjer zvečer gre po ulici en človek ali pa še tisto ne. Po drugi strani pa mi luč sveti v sobo vso noč in mi moti spanec, da ne govorimo koliko električne energije porabi skozi celo leto.
mirfak
# 19.03.2011 ob 16:12
LED diode so res super stvar kar se tiče usmerjanja svetlobe, prižiganja in podobnega, ampak Grah laže in to na veliko. Izkoristek imajo slabši kot natrijeve, niso bele ampak modre, v to se lahko prepričavsakdo, ki je videl kako diodo na cesti, pobijajo žužke, ki jih je že sedaj sumljivo malo, bleščijo in sipajo svetlobo nekajkrat bolj kot oranžne luči (v megli to pomeni da ne sveti dobro). Zamenjava stane nekajkrat več kot za natrijeve svetilke in diode stanejo nekajkrat več kot natrijeva svetilka. Tudi če gorijo 10 krat dlje se ne izplačajo. Ne vem ali modra svetloba na dolgi rok kaj škoduje, vendar uničuje bioritem, ki je ponoči navajen na temo. Oranžna svetloba ga veliko manj.

Vprašajte se kdaj ste nazadnje videli rimsko cesto na primer. Z ledicami je ne boste niti s triglava.

LP
viper81
# 19.03.2011 ob 13:05
Joj koliko bedarij zna povedati ta Andrej Mohar..
Skrajni čas bi že bil da se dela le še LED razsvetljava; osvetljenost, barva svetlobe, usmerjenost se da vse prilagajat, prihranki so pa za občine ogromni.
Alchemist
# 19.03.2011 ob 16:11
Aja pa še to, preden se lotimo kregat katera od novih tehnologij za svetila je primernejša, bi morali najprej naredit pošteno inventuro vse javne razsvetljave. Najprej treba rešit probleme z količino javne razvetljave, ki jo potrebujemo (po mojem mnenju je sedaj javne razsvetljave preveč) in tudi z tipom svetilk (ki so še marsikje zastarele in neprimerno zasenčene, tako da osvetljujejo še marsikaj poleg ceste in pločnika). Šele ko bomo te probleme rešili, se pol lahko ukvarjamo z debato LED da ali ne.
Eventus
# 19.03.2011 ob 14:46
Razsvetljava LED vsekakor ni bolj ekonomična rešitev kot razsvetljava z visokotlačnimi natrijevimi sijalkami. Ob precej višji začetni investiciji se dobi približno enak ali celo nižji svetlobni izkoristek (natrijeve 100-150 lm/W, LED v realnih življenjskih pogojih pod 100 lm/W). Pa še vse polno žuželk bo letalo okrog LED svetilk in posledično okrog ljudi zaradi dnevno bele oziroma modrikaste svetlobe.
Drugače pa normalno, da bo distributer hvalil svoj artikel.
think
# 20.03.2011 ob 21:49
Z gledišča astronoma je situacija res žalostna. Sem proti uvedbi LED tehnologije v javni razsvetljavi. Spekter led svetilke je precej neenakomeren in ga je praktično nemogoče (vsaj brez večje škode) odšteti s kakšnim filtrom, pri opazovanju nočnega neba. Že danes je svetlobno onesnaženje neba katastrofalno veliko. In če bi to izgubljeno energijo zajezili, bi privarčevali več kot z uvedbo LED svetilk. Na tem je treba delati !! Če pa bi samo zamenjali žarnice, bi še vedno onesnaževali ozračje, in sicer z dosti bolj "strupeno" svetlobo. Energetsko pa le rahlo boljše.
Alchemist
# 19.03.2011 ob 16:05
A mi lahko kdo razloži to zadevo z barvo LED svetilk? Ta njihova hladno bela/modra svetloba sicer zgleda zelo fancy, veliko več od oranžne npr., ampak če je res to škodljivo za vid in za človeške oči, pol si nekako delamo medvedjo uslugo.

Ne zdi se mi dobro če bi sedaj šli množično na LED tehnologijo zaradi varčnosti, in da bi 90% prebivalstva čez 10 al 20 let imelo zaradi tega probleme z vidom.
Rasta75
# 21.03.2011 ob 12:22
Na pomisleke Grah odgovarja, da v tujih študijah v zvezi s tem niso uspeli najti nič usodnega.
"Če Američani, kjer se hitro lahko pojavijo milijonske tožbe, menijo, da je to prava tehnologija..."

Začetne študije, na primer, za azbest tudi niso ugotovile nič škodljivega, pa se je po desetletjih splošne uporabe ugotovilo, da je smrtno nevaren. (Ali je v tem primeru kdo izračunal kakšna je bila gospodarska škoda, da o zdravstveni ne govorimo. Namreč zamenjeti je bilo treba na miljone ton azbestnih kritin in izolacij, katerih prvotna namestitev je stala nekaj, zamenjava in potem skladiščenje in uničenje teh nevarnih snovi pa še nekajkrat več?)
In zapovrh se da za primerjavo Amerika, kjer tudi kajenje leta in leta zaradi kapitala in interesa tobačnega lobija ni povzočalo raka ter drugih zdravstvenih težav.

Robert Grah bo, če se sprejme to norost, najprej mastno zaslužil s prodajo teh LED svetilk, čez deset in več let, pa s prodajo antidepresivov in očal.
Slovenci smo itak že čisto preveč depresiven narod. Kaj, bo lekcija imela učinek šele, ko se doseže 90+% stopnja samomorilnosti?
Skippy
# 20.03.2011 ob 10:26
Mene zanima, zakaj tolikšno pretiravanje z osvetljenostjo v Sloveniji? Zakaj toliko vstran vrženega denarja?

Medtem ko v Avstriji ali Nemčiji v neki vasi ponoči svetijo 3 svetilke, v Sloveniji v enakovredno veliki vasi sveti po 50 ali več svetilk. Blaznost.
mirfak
# 19.03.2011 ob 21:04
@axx: 70% so prihranki lahko le proti navadnim žarnicam na žarilno nitko. ceste se osvetljujejo z natrijevimi sijalkami. Svetloba ki je bolj modra se veliko bolj sipak ot rdeča. posledično se lažje razprši po celem nebu in ga osvetli. Barve ledic se ne da spreminjat, kakršno narediš taka pač je. Da se narediti oranžne ledice ampak imajo slab izkoristek in so drage. Pri nas se uporabljajo izključno cenene kitajske modro bele ledice. Da ne govorimo o tem kako se jim spremeni izkoristek pri 60 stopinjah na kolikor se segrejejo med delovanjem.

LP
mel
# 19.03.2011 ob 14:23
@viper81
Očitno ne veš kaj kdo sploh primerja. Natrijeve sijake niso navadne žarnice in so energetsko zelo primerjive z LED svetili.
rabbit
# 19.03.2011 ob 14:00
...ce nic drugega, LED svetilka mi je pomagala pri starostni spremembi vida: z njo ne potrebujem bralnih ocal!
X66
# 19.03.2011 ob 21:23
Izkoristek in svetilnost LED v vprimerjavi z natrijevimi HPS žarnicami

75W LED izseva 50 lumnov na watt moči.

150 W HPS natrijeva izseva 100 lumnov na watt moči.

75 watna LED naj bi bila zamenjava za 150 W natrijevo žarnico. To pomeni, da LED svetilka seva 4 x manj svetlobe kot natrijeva . Človeški občutek svetilnosti LED proti natrijevi (pri omenjenih močeh) pa je odvisen od spektra posamezne žarnice.
Eventus
# 19.03.2011 ob 20:14
@ viper81: daleč od tega, da bi se bal za žuželke :) kolikor poznam zadevo, je problem v tem, da ta golazen s svojimi izločki in s tem, ko prej ali slej poginja na (v) svetilkah, umaže oz. zastre stekla in zopet ni nič z obljubljenimi izkoristki in prihranki.
420
# 21.03.2011 ob 15:48
jep natrijeve so kr nice :))tako lepo sveti da mislš da si na morju..... ampak
sonce zmaga vedno ....pač god made
Rasta75
# 21.03.2011 ob 14:26
-- "Hey, we got 420 in progress over here! Send reinforcements!" :D
A tebi pa ne, boš rekel? Ja, menim, da so natrijeve svetilke res ene najboljših, z izredno širokim spektrom uporabe. (Ampak, čez sonce jih pa ni. Nobene.)
Rasta75
# 21.03.2011 ob 12:36
Problem pri teh LED svetilih je izredno močna špica v modrem delu svetlobe, ki se v zraku izredno dobro prši (zato je nebo podnevi modre barve, drugače bi bilo črno, kot je ponoči), zato pri taki svetlobi usmerjanje nima efekta.
In še enkrat, ali bomo dopustili, da se ponovno dela neke proračunske prihranke na račun našega zdravja in počutja? Naj se prihrani denar z zmanjšanjem proračuna za vojsko, ali pa s cenejšim in varčnejšim voznim parkom, pa še bi se našlo mnogo, mnogo, ne samo manj škodljivih, temveč celo bolj zdravih načinov za zmanjševanje stoškov oz. povečanje prihrankov.
Prosim, ne hazardirajte z nečim, kar NI VAŠE, to je NAŠIM zdravjem.
Alchemist
# 20.03.2011 ob 22:54
@kledo & kazam123

Kaj ni glavna fora tega, da če spremeniš LED diodi barvo svetlobe, da posledično postane precej manj učinkovita in bolj potratna? Nevem no, nisem strokovnjak, sem pa to razbral iz debat.
Mario
# 05.04.2011 ob 22:47
Problem svetlobnega onesnaženja v Sloveniji ni izumil G. Andrej Mohar, je pa to človek, ki je bil med prvimi in zaznal daljnosežne posledice, ki sledijo nenadzorovanemu širjenju javne razsvetljave, brez uvedbe pravil, ki onesnaženje omejujejo.
Slovenci smo mu dolžni zahvalo za požrtvovalno delo, ki je privedlo do sprejetja Uredbe o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaženja, ter njegovih prizadevanj za njeno uresničevanje. Svetlobno onesnaženje je posledica našega kolektivnega stihijska in nenačrtnega dela pri izpolnjevanju zahtevah po povečanju obsega javne razsvetljave. Odgovornost za stanje je kolektivna. Hitreje, kot se bomo tega zavedali, prej bomo poskrbeli za koristno porabo davkoplačevalskega denarja, predvsem pa za zdravje nas samih in naših potomcev.

Za izdelavo učinkovitega svetlobno tehničnega načrta moram, kot projektant poznati tudi drugo plat umetne razsvetljave, to pa je vplive umetne razsvetljave na živeče organizme.
Naj se vam ne zdi oguljena fraza, vendar rek: svetlobe je življenje oziroma življenje je svetloba, je potrebno jemati resno.

V razmislek vam postrežem z vprašanjem: kakšno svetlobo si želite doma, zvečer ob večerji, gledanju televizije, predenj se odpravljate spat, …?
Prepričan sem, da je večerja ob svečkah še bolj prijetna, kot pri svetlobi navadne žarnice, pa prosim odmislite romantične čare s svetlobo sveče osvetljenega ambienta. Vsekakor vam v tem času topla barva svetlobe sveče bolj prija od barve svetlobe fluorescentne sijalke, ki jo imate v službi. Vendar ni razlog v sveči, temveč v našem počutju, ki je primerno obdobju dneva, ko že mislimo na počitek. To počne naša podzavest, ki je zaznala zaključek dneva ter nas pripravlja na fazo počitka.

Zato želim navesti nekaj znanih in manj znanih dejstev v zvezi z odločitvami v zvezi z LED: DA ali NE.

1.- Svetlobno onesnaženje

Problema so se začeli zavedati najprej astronomi, nato ekologi in tako naprej, v državah z široko in razpršeno mrežo javne razsvetljave.

Najprej so se problema zavedali Američani v San Diego bay v poznih 60-ih letih prejšnjega stoletja.
Nastalo situacijo so želeli rešiti z nizkotlačnimi Na sijalkami. Kmalu so uvideli, da rešitev ni primerna in so prešli na tehnologijo Na visokotlačne sijalke.

Naslednja država, ki se je začela zavedati problema svetlobnega onesnaženja je bila Italija saj je ena izmed najbolj svetlobno onesnaženih držav v Evropi, takoj za Belgijo.

Nesporno je, da svetlobno onesnaženje vpliva na spremembe eko sistema, ki pa jih je mogoče hitreje opaziti na področjih z razvejano biološko raznolikostjo. V tem se razlikujeta Italija in Belgija, ki sprememb eko sistema še ne čuti v taki meri kot Italija. Zato je Italija prva država EU, kjer sicer po regijah sprejemajo vsaka svojo zakonodajo proti svetlobnemu onesnaženju.

V državah z zelo skopo javno razsvetljavo, kot sta na primer Nemčija, Avstrija, če naštejem le ti dve državi po katerih se radi zgledujemo (vendar ne po obsežnosti javne razsvetljave), se še ne zavedajo problema svetlobnega onesnaženja. Torej tudi še nimajo razlogov za pomisleke o tem ali uporabiti LED ali klasično tehnologijo.
Prepričan sem, da se bodo odločali za najugodnejšo varianto razsvetljave, ki temelji na zelo natančnih fotometričnih simulacijah, ob upoštevanju standarda za cestno razsvetljavo EN 13201 in ekonomski upravičenosti.
Osnovni LED element brez fosfornih nanosov seva le svetlobo ozkega svetlobnega spektra valovne dolžine cca. 465 nm, ki pa ostaja izrazito tudi po nanosu fosfornih nanosov.
Lastnost svetlobe iz modrega dela spektra je, da se sorazmerno hitro in brez večjih izgub širi v vseh smereh. Podobno se dogaja s sončno svetlobo pri prehodu skozi atmosfero. Zato je nebo preko dneva modro, sicer bi bilo enako črno, kot preko noči. Podobno se dogaja z modrim delom spektra svetlobe iz LED.
Čeravno je LED svetlobni viri »bele« svetlobe (3.000÷4000 K), vsebuje tudi modro komponento svetlobnega spektra, ki je 2÷3 krat večja od preostalega povprečja svetlobnega spektra, kar povzroča dodatno svetlobno onesnaženje, ki ni zanemarljivo glede na lastnosti sposobnost širjenja v prostoru.

Drugi, morda še pomembnejši dejavnik predstavlja posledično tveganje za zdravje prebivalstva. Namreč valovna dolžina osnovnega LED izvora sovpada z največjo občutljivostjo aktiacijske krivulje zavore tvorjenja hormona melatonina. Količina malatonina v krvnem obtoku je odvisnosna od kompleksnosti vidnega spektra (Ra) in količine svetlobe, ki bi eventualno prihajala v spalne prostore iz svetlobnih virov javne razsvetljave. Čim višji so nivoji osvetljenosti ob povečanih nivojih modrega dela spektra (hladna svetloba) večji je vpliv te svetlobe na količino melatonina v krvnem obtoku, manjša je možnost čiščenja organizma ter posledično njegova regeneracija.
Empiričnih dokazov korelacije umetne svetlobe na povečano stopnjo kancerogenih obolenj še ni, vendar za to obstajajo trdni indiciji. Nenazadnje je Svetovna zdravstvena organizacija koncem leta 2006 uvrstila delo v nočnih izmenah med rizična opravila.

2. Temperatura barve svetlobe in barvni indeks ter energetska učinkovitost

V svetu svetlobno tehničnega projektiranja obstaja nekaj nenapisanih pravil v zvezi s temperaturo barve svetlobe, ki naj bi bila primerna za zunanjo razsvetljavo.
Naj ponovno omenim Nemčijo, kjer valja nenapisano pravilo, da naj bi v javni razsvetljavi uporabljali svetlobne izvore s temperaturo barve svetlobe, ki ne presega 4.200 K. Ponovno lahko ugotavljamo, da kjer ne zaznavajo sprememb eko sistema kot posledice svetlobnega onesnaženja ne zaznavajo niti potrebe po spremembi najvišje dovoljene temperature barve svetlobe.
Nasprotno pa v Italiji menijo, da temperatura barve svetlobe v javni razsvetljavi ne sme presegati 3.000 K. Slednje pravilo je kar nekaj mestnih svetov v večjih mestih, sprejelo in uzakonilo v občinskih aktih. Ponovno lahko ugotavljamo, da v državi, kjer se zavedajo problematike svetlobnega onesnaženja, določajo sorazmerno nizke vrednosti temperature barve svetlobe.

Pri Philipsu imajo interni predpis, ki določa, da njihovi objekti ne smejo biti osvetljeni s temperaturo barve svetlobe, ki je višja od 3.000 K.

Svetlobni izvori nizkih temperatur imajo uravnotežen svetlobni spekter z nizkimi vrednostmi v »hladnem« delu vidnega dela svetlobnega spektra.

Nove tehnologije sijalk, ki sevajo svetlobo razširjenega vidnega dela svetlobnega spektra, kot so na primer metal halogenidne sijalke, ne presegajo temperature barve svetlobe 2.680 K,
imajo pa zato nekoliko slabši barvni indeks Ra = 66, kar je logična posledica.
Energetska učinkovitost tovrstnih sijalk je 114 lm/W, kar velja za sijalko nazivne moči 140W.
Življenjska doba:
- 95% sijalk doživi 16.000 h ob 12 urnem ciklu
- 81% sijalk doživi 20.000 h ob 12 urnem cilku
Vsebuje le 2,83 mg živega srebra.
Cena cca 60€ za kos

Natrijeve visokotlačne sijalke imajo sevajo svetlobo rumeno oranžne barve, temperatura barve svetlobe je 2.000 K, barvni indeks je posledično slabši Ra = 25.
Energetska učinkovitost je 115 lm/W, kar velja za sijalko nazivne moči 130W
Življenjska doba:
- 95% sijalk doživi 16.000 h ob 12 urnem ciklu
- 80% sijalk doživi 26.000 h ob 12 urnem ciklu
- 50% sijalk doživi 32.000 h ob 12 urnem ciklu
Vsaka sijalka vsebuje 15,1 mg živega srebra.
Cena cca 15€ za kos

LED na osnovi galijevega arzenida onečiščenega z antimonom, v osnovi seva svetlobo modre barve, valovne dolžine cca. 465 nm. Šele z dodajanjem fosfornih premazov se le del modre svetlobe razpotegne čez vidni spekter, pri čemer LED postane izvor bolj ali manj »bele« svetlobe.
Energetska učinkovitost LED je odvisna od učinkovitosti tehnologije dodajanja fosfornega nanosa. Hladnejša je temperatura barve svetlobe, učinkovitejša je LED. Generalno gledano veljajo za trenutno LED tehnologijo naslednje stopnje učinkovitosti:
- > 5.000 K >100 lm/W
- = 4.000 K 90 lm/W
- = 3.000 K 80 lm/W
- =2.700 K 70 lm/W
Večina proizvajalcev deklarira življenjsko dobo 50.000 ur, pri čemer igra pomembno vlogo »resnost« proizvajalca pri zagotavljanju predpisane maksimalne temperature, pri kateri se polprevodniški element LED ne poškoduje do take mere, ki pomeni skrajšanje življenjske dobe.
Barvni indeks LED trenutnih tehnologij je večji od Ra = 80, za »bele« LED.
Cena cca. Med 5÷7€ za kos za LED (1.300lm@13W)=> 100 lm/W

Glavni pomislek

3. Obremenitev naravnega okolja:

Francoska agencija za prehrano ANSES www.anses.fr je na svoji stani v oktobru 2010
objavila 310 stani obsegajočo študijo primernosti uporabe LED za namen razsvetljave.
Na strani 214 v tabeli 27 so podani skrbi vzbujajoči podatki, ki navajajo povečano stopnjo onesnaženja za 10÷20% v odvisnosti od vrste onesnaženja. V tabeli se primerja stopnja onesnaženja od faze proizvodnje preko faze eksploatacije do ekološkega uničenja med metal halogenidno sijalko in LED za enako energetsko učinkovitost 65 lm/W.
Zavedajmo se, da je LED polprevodniški element, katerega osnova je arzen. Kot da ga ni že dovolj v pesticidih, herbicidih, …



4. Projektiranje javne razsvetljave:

Prerekanje o tem kateri izvor je učinkovitejši je domena projektanta razsvetljave, ki bo s pomočjo tehničnih parametrov presodila in izbral učinkovitejši in ekonomsko opravičljiv svetlobni izvor skupaj s svetilko. Po rubriko ekonomsko opravičljiv pa spadajo naslednji parametri:
- stroški obratovanja projektiranega sistema javne razsvetljave
- stroški vzdrževanja sistema javne razsvetljave ter
- rok povračila investicije v javno razsvetljavo (Return on Investment ROI)

Dosedanje izkušnje s projektiranjem javne razsvetljave nam dokazujejo, da LED tehnologija ne dosega izkoristkov klasične razsvetljave z Na visokotlačno sijalko, pri čeme pa še nismo upoštevali dejstva, da je temperatura barve svetlobe natrijeve sijalke 2.000 K, torej bistveno toplejša od najtoplejše LED 2.700 K.
Povračilo v investicijo je resno vprašljivo saj je rok povračila predvsem od stroška vzdrževanja LED razsvetljave, za kar ni na razpolago dovolj izkušenj. Prve izkušnje z instalacijami LED svetilk v Sloveniji nam ne vlivajo optimizma.
Z vidika porabe električne energije pa v nobenem primeru ti prihranki ne presegajo 10%, ob primerjavi s klasično svetilko sodobne tehnologije. Objavljeni prihranki energije v višini 60 ali celo več procentov so možni samo v primerih, ko primerjamo staro svetilko v obliki opalnega balona na stebru v katerem je bila vgrajena visokotlačna živosrebrna sijalk 125W, nazivne moči 161W s porabo nove nadomestne LED svetilke. S fotometričnega stališča je taka zamenjava zelo vprašljiva, saj gre za zamenjavo nekompatibilnih svetilk oziroma sta optična sistema med sabo nekompatibilna.

5. Vzdrževanje javne razsvetljave:

Klasična svetilka ima tri glavne komponente: dušilko, vžigalnik in sijalko. Te 3 komponente predstavljajo tudi običajnih troje vzdrževalnih mest.
Proizvodnja svetilk klasične tehnologije je z letih dosegla visoko stopnjo zanesljivosti. Zavedati se moramo dejstva, da je to proizvod, ki je namenjen instalacijam na prostem, izpostavljen vremenskim vplivom, med katere spadajo tudi atmosferske razelektritve ali po domače strele. Svetilke klasične tehnologije niso ravno imune na tovrstne pojave, pa vendar s tega vidika, zanesljivosti klasičnih svetilk v glavnem ne predstavlja večjih težav.

Vsako LED svetilko sestavlja me 60 in 120 LED, ki so vezani v segmente med 6 in 10 LED. Vse segmente skupaj napaja najmanj en napajalnik, oziroma tako imenovani »driver«.
Navedena konfiguracija predstavlja 7 do 11 vzdrževalnih mest.
Dobra stran LED tehnologije je v tem, da vsaka okvara LED ne pomeni prekinitve tokokroga enega izmed segmentov LED, temveč je posledica le zmanjšanje svetilnosti svetilke, ki pa ne zahteva hitre intervencije vzdrževalca javne razsvetljave.
Nujen bo poseg vzdrževalca v kolikor bi ena izmed LED v segmentu pomenila prekinitev tokokroga segmenta (6 do 10 LED).
Vse električne komponente, ki sestavljajo svetilko so polprevodniki, ki delujejo pri zelo nizkih napetostih. Obstaja bojazen, izkušenj iz tega področja še ni dovolj, da so svetilke sestavljene iz polprevodniških elementov bistveno bolj občutljive na prenapetosti, ki bi se utegnile pojavljati v električnem omrežju kot posledica indukcije zaradi atmosferskih razelektritev. Pomislek je na mestu, če se zavedamo dejstva, da je večina omrežij, vsaj na podeželju, namenjenih za napajanje javne razsvetljave izvedena z zračnimi vodi.
Povečano tveganje predstavljajo hribovita področja.

6. Zaključek

Če se ozremo v svet in pogledamo kaj pripravljajo znani proizvajalci svetilk, lahko ugotovimo, da še nihče ne ponuja svetilk, namenjenih za cestno razsvetljavo.
Če pa jih že zasledimo, so to svetilke, ki po svetlobno tehničnih karakteristikah zadovoljujejo zahteve po osvetlitvi lokalnih ali dovoznih in pešpoti, parkov in podobno.
Trenutna proizvodnja svetilk LED tehnologije je v eksperimentalni fazi pri vseh tudi znanih proizvajalcih.
Tehnologija LED je v fazi velikih razvojnih preskokov, vsekakor pa še ni zrela za namene kakršne koli splošne razsvetljave.

Iz vsega strnjeno navedenega lahko sklepamo, da bo LED tehnologija nekega dne res primerna tudi za namene razsvetljave, vendar bo do tedaj doživela korenite spremembe.
Polymath
# 25.03.2011 ob 23:42
Kolikor sem slišal, svetilke na senzor zelo rad vrag jemlje ... če ne odpove senzor pa luč ...

Meni pa je čisto vseeno kakšno sveti ... ne živim v mestu ...

Ampak enkrat, ko sem bil službeno v Berlinu, sem se s taksijem peljal na drug konec mesta, in peljala sva se mimo ene ulice, kjer so te obcestne luči tak močno svetile, da bog ne daj, da bi vsaj malo pogledal proti njim ... dobesedno so te oslepile in postavljene so bile verjetno na vsakih 20 metrov ... neznosna svetloba ...

Naj bodo luči, kakršne hočejo biti ... ampak pretirane svetlobe pa res ni treba imeti! Avti imajo svoje luči, kolesarji imajo svoje svetilke, pešec pa noben ni tako slep, da bi mogel imeti tako močno razsvetljen pločnik ...
minnaema
# 22.03.2011 ob 15:47
Ja....logično po številčno velikih narodih se je potrebno zgledovati & ker več glav več ve ni pri
takšni sinergiji dosti zgrešenega & ker imajo LED svetilke prihodnost - tudi v velikih državah in kar je zelo pomembno -veliko šparovnost naj bi imela ta LED svetila zato naj se tudi v naši deželi več ali manj vsepovsod pojavijo ekvivalentna svetila-morda bo tudi z dobro razsvetlitvijo po mestih manj
kraj in ropov...eh, ko je treba povezovati okoliščine z boljšimi svetili- tudi na manj prijetna dogajanja, kakor esplicitirano in Lp
kazam123
# 20.03.2011 ob 11:14
Led svetilke ne sevajo samo belo svetlobo. Obstajajo ledice, ki so neutralne in svetloba ki jo oddajajo je podobna žarnici z nitko in je zelo prijetna očem. Pravim iz lastnih izskušenj, ker imam tako svetilko.
viper81
# 19.03.2011 ob 15:41
LPS in HPS svetila so sicer varčnejša od starejših cestnih svetil, LED so pa vseeno še za vsaj tretjino varčnejša. Zaenkrat je investicija LED svetil dražja (se pa cena z naraščajočo uporabo po svetu manjša), je pa zato njihova življenjska doba vsaj 10x daljša, ne vsebujejo živega srebra, vzdrževanje/uporaba je cenejše od tretjine do tri četrt (samo v Ljubljani je 32000 svetilk, sedaj pa si zračunajte prihranek), pa tudi svetlobno onesnažujejo manj (so eden glavnih načinov zmanjševanja svetlobnega onesnaženja, zato trdim da je g. Mohar s svojim komentarjem pristranski).
Slaba stran je torej le malo večja začetna investicija (ki pa se s prihranki pokrije) in bela svetloba, na katero kdo pač ni navajen, je pa res da moti astronome (kar se pa da rešiti z uravnavanjem, pravilno postavitvijo in časovnim izklapljanjem nepotrebne osvetlitve).
@Eventus, s tem komentarjem o žuželkah si nisi ravno naredil usluge ;).
@Primus, zakaj pa nebi bil še čas za to, če pa se za to vrsto razsvetljave odločajo največja mesta po svetu? Je pa res da je poleg izbire vrste svetila tudi potrebno paziti na nepotrebna območja oz. čas gorenja luči.

2 linka s podatki:
http://www.dmxledlights.com/OutdoorLight
ing/StreetLightsLU1/Comparison_HPS_vs_LE
D_Street_Lights.html
http://www.ledke.com/news/Benefits-Energy-saving-LED-streetlight.html
420
# 21.03.2011 ob 13:37
rasta tvoje najljubše so sigurno natrijeve visokotlačne :)
bzovc
# 21.03.2011 ob 09:24
LED osvetlitev je zakon. V naši firmi smo zmašali porabo zunanje osvetlitve za 20x. Bolj svetlo in manj stroškov.
axx
# 19.03.2011 ob 20:27
V članku omenjeni prihranki so zelo majhni. Tudi sam sem se že zanimal za LED in sem precej drugačne podatke slišal (70% prihranki pri električni energiji). Ne vem kdo laže.
Poleg tega ne verjamem podatkom o onesnaževanju. Svetloba naj bi bila pri ledikah bolj usmerjena in naj bi manj onesnaževale.

Prepričan pa sem glede kelvinaže (barva svetlobe) - ta se da prilagajat.
kledo
# 20.03.2011 ob 03:57
Temno nebo stalno neki nabija. Ja, res je da so se prve LED žarnice pojavile v hladni beli barvi, danes pa lahko dobimo že vse vrste različnih. Tudi sam jih uporabljam doma in so super. Poraba naj bi bila precej nižja (ne vem koliko ker imam novo stanovanje in tudi še nekaj klasičnih žarnic), segrevanja bistveno manj (žarnico lahko primeš tudi po rem ko sveti več ur), svetloba pa je praktično navadna rumena, kakršne smo navajeni od klasičnih svetilk.
Poleg tega pa bi moralo Temno nebo to podpreti, saj žarnice ne svetijo navzgor, kar naj bi bil njihov cilj...
20121990
# 19.03.2011 ob 18:38
joj dejte zarnice se, kaj je vse skodljiv..
xit
# 19.03.2011 ob 13:14
Javna razstevljava. Zakaj jo ze rabimo? Da pokurimo visek elektrike? Moje mnenje je, da bi lahko svetilo precej manj svetilk, kot jih sveti. Po drugi strani pa ima Belgija vse avtoceste razsvetljene. Tako da ce je potrebno kje zacet z zmanjsevanjem "svetlobnega" onesnazevanja, naj zacnejo v Belgiji.
hispano
# 19.03.2011 ob 20:58
V sloveniji že podnevi ni dovolj svetlobe, kaj šele ponoči.
xit
# 19.03.2011 ob 13:14
Javna razstevljava. Zakaj jo ze rabimo? Da pokurimo visek elektrike? Moje mnenje je, da bi lahko svetilo precej manj svetilk, kot jih sveti. Po drugi strani pa ima Belgija vse avtoceste razsvetljene. Tako da ce je potrebno kje zacet z zmanjsevanjem "svetlobnega" onesnazevanja, naj zacnejo v Belgiji.
Maja Maja
# 19.03.2011 ob 12:16
Pa varčne sijalke? Zakaj mar ne poje več elektrike ogrevanje na elektriko brez toplotne črpalke? In pa topla voda saj se lahko umiješ z mrzlo in kuriš kaj podobnega biomasi ali kar drva in podobno.
grozd
# 19.03.2011 ob 16:41
podpirm led osvetljavo
dosti boljši izkoristek je kot pri običajni razsvetljavi in pri varčnih žarnicah, kar pomeni manjša poraba električne energije, manjši stroški za občine...

edino to se mi zdi problematično da so takšne žarnice same po sebi zeo drage, kar pomeni da so stroški na začetku ko se to menjava ogromni in vprašanje kdaj se bodo komaj pokrili

mogoče pa bi država, al pa kakšno združenje občin ali pa celo oboje, subvencionirali tistega ki bi v sloveniji naredil tovarno s takimi svetili in jih poceni dobavljal občinam, hkrati bi se še nova delovna mesta ustvarjala...
Kazalo