Znanost in tehnologija

Poudarki

  • Sovpadanje Meseca v prizemlju in polne lune
  • Obstaja tudi mikroluna
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 4.3 od 23 glasov Ocenite to novico!
Pogled na superluno s Cerja. Foto: Ervin Čurlić
Superluna, Sojuz
Pojav zelo velike polne lune, posnet v ponedeljek nad ruskim raketnim izstreliščem v Bajkonurju. Vidna je tudi raketa Sojuz. Foto: NASA/Bill Ingalls

Dodaj v

Nebo je razsvetlila superluna, največja po letu 1948

Najbližja točka Lunine orbite Zemlji
14. november 2016 ob 16:16,
zadnji poseg: 14. november 2016 ob 19:30
Ljubljana - MMC RTV SLO, STA

Nocojšnje nebo razsvetljuje zelo velika polna luna. Tako velika je bila zadnjič leta 1948, naslednjič pa se bo ta pojav zgodil šele leta 2034.

Lunina orbita okoli Zemljine ni okrogla, ampak eliptična, zato se njena oddaljenost od zemlje spreminja. V prizemlju je našemu planetu najbližje, medtem ko se v odzemlju oz. apogeju oddaljenost Meseca od Zemlje poveča.

V ponedeljek bo prišlo skoraj do sovpadanja Lune v prizemlju in polne lune. V resnici se bo ta dan Mesec znašel v prizemlju ob 12.36, polna luna pa bo nastopila ob 13.52 po srednjeevropskem času. Mesec takrat iz naših krajev ne bo viden.

Med 1948 in 2034
Pojav superlune je še posebej zanimiv, saj je sovpadanje polne lune v položaju najbližje Zemlji precej redko. Interval med dvema zaporednima položajema Lune v prizemlju po besedah predsednika astronomskega društva Orion Igorja Žiberne namreč ni enak intervalu med dvema zaporednima polnima lunama. Nazadnje se je podoben pojav zgodil 16. januarja 1948, naslednja superluna pa bo 25. novembra 2034.

Še vedno pa bo Mesec videti za 14 odstotkov večji in 30 odstotkov svetlejši, če bo vreme jasno. "Res pa je, da oko običajno ne opazi zelo drastične razlike med običajno in superluno," je dodal Žiberna.

Obstaja tudi mikroluna
Izpostavil je še morda manj spektakularen, za opazovanje pa vseeno zanimiv nasprotni pojav, t. i. mikroluno. Gre za pojav, ko se polna luna znajde v odzemlju, od Zemlje je oddaljena 406.554 kilometrov in je zaradi tega videti manjša kot običajno. V primeru jasnega vremena bodo naslednje mikrolune v Sloveniji vidne 9. junija in 27. julija prihodnje leto.

Priložnost tudi v torek
Dan po superluni, v torek, bo Luna v času vzhoda zelo blizu Aldebarana, najsvetlejše zvezde v ozvezdju Bika, ki je brez težav vidna tudi s prostimi očmi. Zvezda Aldebaran bo nad Luno in malce desno od nje, je za lažje iskanje opazovalcem neba svetoval Žiberna.

Kdaj se izplača opazovati? Vzšla bo po sončnem zahodu oziroma kmalu po tem in zašla približno 40 minut po sončnem vzhodu na torkovo jutro, piše Portal v vesolje.
Al. Ma.
Prijavi napako
Komentarji
rdečinavijač
# 14.11.2016 ob 17:05
A ni bila lani enkrat ena suerluna, ki je še ne vem kolko let ne bi bilo?
Ali so se malo ušteli :-)
Franc Pijanc
# 14.11.2016 ob 17:26
Tako velika je bila zadnjič leta 1948, naslednjič pa se bo ta pojav zgodil šele leta 2034.

Dvomim da luna spreminja velikost :)
andrejwalter
# 14.11.2016 ob 19:48
Vidim ampak zdi se mi normalna
SrMaček
# 14.11.2016 ob 20:35
makoshark@

Ni potrebe, ga je že Newton pred mano....Splošni gravitacijski zakon. Torej, google, lahko pa kak učbenik iz osnovne šole, pa študirat.
SrMaček
# 14.11.2016 ob 18:56
Seveda tudi mlaj, celo še bolj, saj sta takrat energetsko iz iste strani združena tako sonce, kot luna.
Pojav, o katerem govorimo, pa je najšibkejši ob krajcih.

Hvala za pripombo.
makoshark
# 14.11.2016 ob 18:49
Če polna luna dviguje oceane (bibavica), zagotovo premika tudi tektonske plošče...

Torej, če te prav razumem, mlaj ne dviguje oceanov? Samo polna luna?
SrMaček
# 14.11.2016 ob 19:20
Pod zemeljsko skorjo je tudi magma, pa še mogoče kakšna nam danes neznana likvidna snov, ki je podvržena bibavici, podobno kot površinske vode...vsa ta nihanja, seveda vplivajo na pritiske tektonskih plošč.

Torej, ja...če se da komu preverit, bo zlahka ugotovil, da je v vsej zgodovini sezmoloških merjenj, naveč potresov zabeleženih prav okoli mlajev in polnih lun.
ginza
# 15.11.2016 ob 10:10
Dvomim da luna spreminja velikost :)

Ne, spreminja pa se njena oddaljenost od Zemlje, saj njena orbita ni krog, ampak elipsa, zato je včasih bliže zemlji, včasih dlje. Ko je bliže, izgleda večja.
bob
# 14.11.2016 ob 19:20
Jo že vidim
makoshark
# 14.11.2016 ob 21:32
SrMaček

Se opravičujem za komentarje, ampak s polno luno si kar "prosil" zanje.

Se mi je pa zdelo, da ne bo šlo z razlago plimovanja, OŠ bo kar premalo ... :)

Zanimivo je, da velika večina ne ve, kaj je razlog za tako izrazito plimovanje, kot ga imamo na Zemlji. Razlaga, da je plimovanje posledica raztezanja zaradi razlike gravitacijske sile glede na različno oddaljene dele Zemlje glede na luno (tudi sam sem tako mislil), ni pravilna. Dejstva so že prava, ampak efekta pa ne razložijo pravilno. Pri plimovanju ne gre za raztezanje, gre za stiskanje!

Mimogrede, Newton tega ni pojasnil. Euler in Laplace sta bila prva.

https://www.youtube.com/watch?v=pwChk4S9
9i4
veleum77
# 14.11.2016 ob 20:34
andrejwalter

Vidim ampak zdi se mi "normalna"

.....

večja je in bolj svetla. pri naslednji polni luni jo še enkrat poglej.
SrMaček
# 14.11.2016 ob 18:37
palbinc@
potresi so tudi zaradi tega pojava

Če polna luna dviguje oceane (bibavica), zagotovo premika tudi tektonske plošče...
makoshark
# 14.11.2016 ob 22:54
SrMaček

Hočeš povedat, da plimovanje ni posledica gravitacije?

Niti slučajno.

Poudaril sem, da plimovanje ni samo "neka obrobna" posledica gravitacije, ki ne rabi razlage. Upam, da si pogledal razlago za plimovanje oceanov (filmček, ki sem ga linkal)? Je sedaj jasno, zakaj raztezanje zaradi gravitacijskega gradienta ni dovolj? In ti temu praviš mlatenje prazne slame ... ;)
SrMaček
# 14.11.2016 ob 21:53
:-) pa obrniva pozicije. Hočeš povedat, da plimovanje ni posledica gravitacije? Česa pa?

Newton nam je posredoval znanje o zakonu gravitacije, ne pa o vseh tisočerih posledicah te sile v naravi...se mi zdi, da je najina debata prešla v mlatenje prazne slame.

Lahko pa se vrneva na izhodišče debate, kjer lahko s proti argumentom zavrneš možnost potresa, kot posledice lunine pozicije.

Uživaj v svetli noči, lp
makoshark
# 14.11.2016 ob 19:05
SrMaček

Ali mlaj potemtakem premika tudi tektonske plošče; še posebno, ker sta energetsko združena s soncem? Kako pa jih premika? Enako kot oceane?
Neljuba resnica
# 17.11.2016 ob 16:08
Res je bilo super svetlo, prav lepo
Binder Dandet
# 16.11.2016 ob 11:24
"A ni bila lani enkrat ena suerluna, ki je še ne vem kolko let ne bi bilo?"

Lani konec septembra je bila superluna. Sem izbrskal članek. Bila je "krvava superluna". Nekaj čez 4 zjutraj. Smo se ravno na morje peljali, smo se spuščali po hribu tam okoli Pivke. In se dobro spomnem pogleda, ker je res delovala že na oko večja. Superluna predvčerajšnjim zvečer pa mi ni delovala večja na oko.
karlo6
# 14.11.2016 ob 19:41
Ravno gledam nič nenavadnega ni opaziti. Luna je običane velikosti
mb128
# 14.11.2016 ob 16:43
Kaj pa plima?
interakt
# 14.11.2016 ob 17:14
iz katere smeri
whisky
# 14.11.2016 ob 23:19
hm, men se zdi še manjša kot ponavadi. Je pa svetlejša
mb128
# 14.11.2016 ob 22:12
Hehehe SrMačrk
Kdaj pa lahko gravitavijo izkoristiš kot pospešek in kdaj kot zaviranje?!
Hihih, dolgo si rabil.....
Mimogrede, le kdaj bodo vpliv lune raziskovalo psihologo, psihiatri tudi zares?!
Zgleda, da nekaterim luna njihov zgornji ekstremitet tako krči in širi, da se jim je že zdavnaj skisalo!
hizli tren
# 14.11.2016 ob 22:57
nateg dneva
makoshark
# 14.11.2016 ob 19:55
SrMaček

Kako luna dviguje oceane? Ali znaš razložiti mehanizem?
SrMaček
# 14.11.2016 ob 18:33
Dvomim da luna spreminja velikost :)

V svojem cepljenju dlak, si bil premalo natančen in spregledal dejstvo, da je vsa materija v vesolju podvžena večni spremembi, tudi velikosti...

Upam, da namesto nesmisla, ujameš lep pogled na nocojšnjo luno in veličino trenutka ob tem.
Baltzar87
# 14.11.2016 ob 18:23
Ne verjamem več tem zgodbam. Čez dve leti bo pa spet superluna, ki bo največja po 1890. In potem čez leto sončni mrk, najpopolnejši po letu 1940. Whatever :)
palbinc
# 14.11.2016 ob 17:33
potresi so tudi zaradi tega pojava
Kazalo