Zemljin satelit je tokrat po podatkih Nase viden za 14 odstotkov večji in 30 odstotkov svetlejši, kot je ob običajnem ščipu oz. polni luni. Tovrstnega pojava se je prijelo ime "superluna", ki si ga je izmislil astrolog Richard Nolle za članek, ki ga je leta 1979 objavil v reviji Horoscope.

Kaj je superluna?
Ko Mesec kroži okrog Zemlje, se ji včasih bolj približa, včasih pa je bolj oddaljen od nje. V trenutku, ko je Mesec najbližje Zemlji, znanstveniki temu pravijo, da je v perigeju (perigej je točka tira nebesnega telesa, ko je to telo najbližje Zemlji), ko pa je najbolj oddaljen, je v apogeju.

V mesecih, ko je Mesec v perigejih najbližje našemu planetu in tako vizualno najsvetlejši in največji, je ta pojav imenovan superluna. V letu 2014 je bila in bo superluna v naših krajih vidna kar trikrat, in sicer prvič 12. julija, nato 10. avgusta (okoli 20.10) in 9. septembra.

Superluna ima po prepričanju nekaterih tudi nekoliko močnejši vpliv na naravne pojave, vreme in tudi ljudi, povezujejo pa jo tudi z ekstremnimi pojavi v atmosferi, zemljini skorji in oceanih.

Predvsem naj bi povzročala močnejše plimovanje. Drugi jo krivijo celo za poplave, močne nevihte, vulkanske izbruhe in potresno delovanje.

Med letoma 1750 in 2125 je bil Mesec najbližje Zemlji 4. januarja 2012, ko je bila oddaljen le 356.375 kilometrov, 3. februarja 2125 pa bo najbolj oddaljen, in sicer 406.720 kilometrov.

Polna luna od spremljavi zvezdnih utrinkov
Letošnja avgustovska polna luna bo za ljubitelje opazovanja neba nekaj posebnega, saj bo skoraj sovpadla s perzeidi. Perzeidi veljajo za enega najpriljubljenejših meteorskih rojev, katerega višek je v noči med 12. in 13. avgustom.

Število opaznih meteorjev bo zaradi sijočega Meseca manjše, saj bomo po poročanju portala Vesolje lahko videli le najsvetlejše. Šele okrog 15. avgusta pa bo znova mogoče opazovati temno nebo, dejavnost roja meteorjev pa bo okrog 20 meteorjev na uro.