Neptun, posnet z razdalje slabih petih milijard kilometrov. Hubble je tu ujel predvsem modre valovne dolžine svetlobe, ki so omogočile razkritje velikega, črnega vrtinca. Foto: NASA, ESA, M. H. Wong, J. Tollefson (UC Berkeley)
Neptun, posnet z razdalje slabih petih milijard kilometrov. Hubble je tu ujel predvsem modre valovne dolžine svetlobe, ki so omogočile razkritje velikega, črnega vrtinca. Foto: NASA, ESA, M. H. Wong, J. Tollefson (UC Berkeley)

Novoodkrita temna pega globoko v Neptunovi atmosferi je pravzaprav ogromen vrtinec, so sporočili iz ekipe za vesoljskim teleskopom Hubble. Sicer ni prvič, da so takšen pojav našli na Neptunu, to je že v prejšnjem stoletju storil Voyager 2, pa še Hubble leta 1994. Je pa to prvič v novem tisočletju.

Neptunovi temni vrtinci so atmosferski visokotlačni pojavi, ki jih navadno spremljajo svetli oblaki. Ti nastanejo, ko pline dogajanje dvigne čez vrtinec, pri tem pa zamrznejo, večinoma v metanove ledene kristale.

O svežem zbiranju belih oblakov so že lani poročali številni amaterski in tudi profesionalni astronomi, kar je vzbudilo sume o nastajanju nove temne pege. A to, skrito nekoliko globlje v ozračju, se da videti le v modri svetlobi, in le Hubble ima dovolj visoko ločljivost, da jo zazna na taki razdalji. Zato so to potrdili šele zdaj. Velika je 4.800 kilometrov.

Neptunove temne pege so očitno dokaj množičen in dejaven pojav, saj so vseh mogočih velikosti, številnih oblik in dolgoživosti, pa še dejavno se selijo naokoli po temnomodrem planetu. Se pa ne morejo primerjati z vremenom na velikem Jupitru. Jupitrove pege, ogromni anticikloni, trajajo stoletja.

Veliki vetrovnik
Neptun je slabih 50.000 kilometrov velik planet na robu našega planetarnega sistema, najbrž zadnji. Večinoma je sestavljen iz zelo goste in vroče mešanice vode, amonijaka in metana, ki prekriva kamnito jedro, ki naj bi bilo večje od celotne Zemlje, navaja Nasa. Je najbolj vetroven planet Osončja, ki naj bi s tem pojavom za trikrat prekašal celo Jupiter.

Do zdaj ga je obiskala le ena sonda, Voyager 2. Temna pega, ki jo je posnela, bi zajela celoten naš planet. Ima prstane in 13 potrjenih lun. Sonce obkroži enkrat na 165 Zemljinih let.