Znanost in tehnologija
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 3.8 od 17 glasov Ocenite to novico!
razpršilo
Ameriški znanstveniki so ugotovili, da potrošniki in industrija sproščajo v ozračje od dvakrat do trikrat več hlapnih organskih spojin, kot je bilo doslej ocenjeno. Foto: Pixabay
Uporaba kemikalij v gospodinjstvu torej sprošča hlapne organske spojine, ki so po količini primerljive tistim iz izpušne cevi avtomobila, ugotavlja eden od vodilnih avtorjev študije, znanstvenik Brian McDonald.

Dodaj v

Kemikalije, ki jih uporabljamo v gospodinjstvu, so enakovreden onesnaževalec izpušnim plinom

Študija univerze v Koloradu se je osredotočila na hlapne organske spojine
19. februar 2018 ob 12:10
Los Angeles,Kolorado - MMC RTV SLO

Doslej so se znanstveniki ukvarjali predvsem z izpuhi, ki jih v zrak sproščajo vozila na naftni pogon. A očitno so hlapne organske spojine lepil, lakov, čistil predolgo podcenjevali.

Ameriški raziskovalci z Univerze v Koloradu so se osredotočili na hlapne organske spojine, ki jih najdemo na primer v čistilih in barvah oziroma v izdelkih iz nafte. Med uporabo taki izdelki pridejo v stik z zrakom in tvorijo delce, ki so lahko zdravju škodljivi, poroča BBC.

Raziskovalci so pod drobnogled vzeli ocene ameriške agencije za zaščito okolja, ki pravi, da okoli 75 odstotkov hlapnih organskih spojin, ki jih sproščajo izdelki iz nafte, pripada pogonskim gorivom. Le 25 odstotkov izpustov naj bi povzročile razne kemikalije. Študija univerze v Koloradu je ugotovila, da skoraj polovica emisij hlapnih organskih spojin pripada drugim izdelkom iz nafte, ki jih uporabljamo v gospodinjstvu.

Glede na to, da količinsko porabimo neprimerno več nafte za pogonska goriva kot za druge izdelke, so izsledki raziskave na prvi pogled presenetljivi. Kar 95 odstotkov surove nafte je namreč predelane v goriva, le pet odstotkov je predelane za izdelavo kemikalij, ki jih najdemo v dezodorantih, pesticidih, lepilih itd. Na drugi strani strokovnjaki opozarjajo, da pogonska goriva v procesu izgorevanja razpadejo na ogljikov dioksid in vodo. Medtem pa izdelke za domačo uporabo spuščamo neposredno v zrak, saj je tako zasnovana že sama embalaža. To so čistila v razpršilu, topila, kot sta odstranjevalec laka za nohte, lak za lase ipd. To so torej izdelki, ki so del našega vsakdana in bi jih težko popolnoma ukinili, lahko pa močno omejimo njihovo uporabo. Avtorji študije pravijo, naj uporabimo najmanjšo možno količino snovi, ki še opravi svojo nalogo.

Razlog, da smo razmerje med onesnaževalci prej ocenjevali drugače, je po njihovem mnenju v dejstvu, da so regulacije in kontrole emisij motornih vozil dokaj uspešne. Ko smo se kot družba osredotočali nanje, pa so hlapi, ki jih sproščajo kemikalije, ušli skozi zadnja vrata.

Dobra novica
Avtorji študije poudarjajo, da uporabniki potrebujejo več informacij o tem, kaj poleg goriv še onesnažuje zrak zlasti v mestnih središčih. Dobra novica je, da z ozaveščenostjo lahko močno zmanjšamo uporabo kemikalij oz. jih nadomestimo z alternativnimi izdelki. Za študijo so znanstveniki jemali vzorce zraka nad Los Angelesom, njeni izsledki pa naj bi bili uporabni tudi za druge industrializirane družbe, tudi za Evropo.

La. Da.
Prijavi napako
Komentarji
HOR
# 19.02.2018 ob 17:14
"...Kemikalije, ki jih uporabljamo v gospodinjstvu, so enakovreden onesnaževalec izpušnim plinom..."

...
Spet prispevek v obstoječi fond medijske" ekološke" fake news kakofonije s pomanjkljivimi in psevdoznanstveno napačnimi ter zato zavajajočimi povzetki znanstvenih izsledkov....!?

Gre namreč za študijo ( z osrednjo vodilno NOAA) o prispevku in stanju zraka le glede hlapnih organskih spojin ( volatile organic compaunds VOC) in le nad milijonskimi lindustrijskimi mesti oziroma širšimi industrijskimi urbanimi centri (33 jih je zajeto v študiji), ne pa na primer za globalno stanje nasploh. Dodatno sploh ne gre samo za gospodinjske izdelke za ćiščenje in vzdrževanje ali izdelke za osebno nego in druge petrokemične izdelke in snovi v gospodinjstvu pač pa skupaj za vse barve in veziva (industrija,široka potrošnja ...), pesticide ( kmetijstvo, široka potrošnja) ter dru izdelke široke potrošnje (tudi za čiščenje, vzdrževanje in osebno negoin druge petrokemične izdelke in snovi v gospodinjstvu ...), ćrnila za tiskanje, itd...
Hlapne organske spojine hlapijo tudi iz raznih predmetov v katere so dodane ( v umetne mase), kot so na primer televizorji, računalniki ( dodano za preprečevanje gorenja...), pa tudi iz pohištva ( domačega in pisarniškega) in raznih gradbenih ter drugih materijalov, itd...

Torej ne gre niti za primerjavo vseh vrst emisij ampak le za hlapne organske spojine, ki prispevajo k škodljivi tvorbi ozona in koncentraciji prašnih delcev (PM 10, 2,5 in manjši...) in zaradi tega vsega skupaj kemikalije, ki jih uporabljamo le v gospodinjstvu in za osebno nego ter drugi petrokemični izdelki in snovi v gospodinjstvu niti pod razno skupaj količinsko ali vsebinsko oziroma povprečno globalno, niti v (industrijskih) mestih ali industrializiranih družbah, tudi v Evropi ali EU, itd... niso enakovreden onesnaževalec izpušnim plinom avtomobilov/prometa.
So pa v seštevku emisij porabe barv (industrija, in potrošniško..), pesticidov (kmetijstvo, potrošniško) in izdelkov široke potrošnje (za čiščenje in vzdrževanje v gospodinjstvih ter za osebno nego ter drugi petrokemični izdelki in snovi v gospodinjstvu ...).tozadevno enakovredne emisijam izpušnim plinom avtomobilov/prometa samo glede emisij hlapnih organskih spojin (VOC) in le v velikih industrijskih mestih, oziroma širših industrializiranih urbanih centrih...
Kemični produkti hlapnih organskih spojin pa so tudi največji petrokemični vir urbanih organskih emisij, do sedaj pa so precenjevaki ta vir iz prometa in podcenjevali zgoraj navedene druge vire...
Je zavajanje mogoče zaradi površnosti, pomanjkljive strokovnosti ali namerno ...!?
LINK ali copy paste v iskalnik
www.sciencemag.org/news/2018/02/paints-pesticides-and-other-consumer-products-now-add-much-air-pollution-cars
LINK
https://cires.colorado.edu/news/consumer-industrial-products-now-dominant-urban-air-pollution-source
LINK
http://science.sciencemag.org/content/35
9/6377/760
offgrid
# 19.02.2018 ob 16:49
bliža se čas, ko nam bodo vse prodajali v mikrokoličinah za mastne denarce.

Že danes na policah najdeš šraufe, zapakirane v škatlico, z roza mašnico....

samo čakam še na trenutek, ko bo zraven priloženo navodilo za kaj vse se lahko uporabi šraufek, kako ga pravilno privijačit in kako ga primerno reciklirat.

Seveda bo navodilo spisano v 25 jezikih na 44 straneh ... pri ceni pa nam bodo vsekali okoljevarstveni dodatek...

če boš hotel kupit več kot 10 šraufov, pa boš moral pokazati gradbeno dovoljenje...
levidevžej
# 20.02.2018 ob 09:11
Celo zimo nas bombardirate kako kurjenje z biomaso v individualnih kuriščih onesnažuje okolje.
Včeraj sem zasledil, da ful več onesnažimo okolje, če kupimo že narejen sendvič v primerjavi z doma narejenim.
Zdaj berem, da so čistila enako nevarna kot avtomobili, za okolje seveda.
Kaj bo jutri pisalo? Da med tekom v zrak spustimo več CO2 kot pa, če hodimo počasi oz. da je rekreacija velik onesnaževalec okolja.
Samo čakam dan, ko boste zapisali, da lahko za okolje naredimo največ dobrega, če umremo.

Ko pišete o odpadkih, tudi vedno zapišete koliko jih proizvede posamezen Slovenec. Oprostite, ampak jaz doma nimam proizvodnje odpadkov.
Pišete tudi koliko vode porabi gospodinjstvo oz. posameznik in da naj zmanjšamo porabo vode. Da naj se ne tuširamo tako dolgo, da naj zapiramo vodo, ko si umivamo zobe itd.

Zakaj se vedno spravljate na potrošnike, posameznike? Obrnite se malo okrog in poglejte velike onesnaževalce, ki lahko veliko več prispevajo k ohranjanju okolja.
evaevi
# 20.02.2018 ob 06:17
Žlica sode bikarbone, polita z malo kateregakoli že kuhinjskega kisa je čistilo brez primere. S tem zdrsam mastne ploščice in štedilnik v kuhinji, plesen okrog banje in vodni kamen v kopalnici, da ne govorim o stranišču...
Potem je seveda treba zadevo pobrisat še z mokro cunjo. Ne uporabljam tega člistila iz višjih ekoloških ciljev ampak zato, ker je to najmočnejše čistilo za orng svinjarijo, samo za povrh je pa še najcenejše.
ElTorro
# 20.02.2018 ob 10:38
Mene čudi, da sploh še kdo dočaka polnoletnost, ko je vse okrog nas tako zelo strupeno.
Grommm
# 20.02.2018 ob 17:03
Tako skrpucalo od članka ne spada v rubriko "Znanost in tehnologija".

Avtorica je gotovo članica združenja MiTu - nivo je popolnoma isti
genniuuss
# 19.02.2018 ob 20:48
no poj je pa zdej jasno, od kot globalno segrevanje,
pa kaj niste prej povedali, pa nebi al gor takih denarjev pobiral.
geni7us
# 22.02.2018 ob 10:31
Če bi vlada znanstvenikom predlagala, da naj raziskujejo in izumljajo razne stvari bi se teh problemov lahko rešili. Znanstveniki so pametni, našli bi način kako vseeno uporabiti čistilo, vendar ima take spojine, da ne onesnežujejo. Če ne gre drugače bo treba iti na tak način. Ampak ne, vlada je pač vlada in tega ne bo naredila. Me zanima koliko je o teh novicah ozaveščeno ministrstvo za okolje, oz. kaj sploh dela to ministrstvo, če se nič ne sliši o njem in so nesposobni.
prizemljen
# 21.02.2018 ob 13:03
Lluka

S kisom gre odlično in sploh ne zaradi one Kajfež-Bogataj goflje ampak ker je lažje in veliko ceneje.
mb128
# 19.02.2018 ob 13:53
Hvala za namig MMC! Grem takoj gledat na internet če je kak kemik, kemijski institut, seveda iz Zda ali pa vsaj Eu, odkril kakšno novo kemijsko spojino. Za nekatere stvari je pač potrebno tržno nišo ustvariti.
Lluka
# 19.02.2018 ob 12:31
Pa kdaj to pogruntajo? Me zanima s čim čisti stanovanje Lučka Kajfež. Z vodo in stisnjeno limono ?

Lahko se gremo lov na čarovnice..... Lovimo Čuša ki bi ob nedeljah nakupoval,,,,, lovimo Lučko če uporablja čistila...... (na etiketi lepo piše kakšne vse kemijske spojine so v čistilu)....

Lovimo krave ki prdijo....

Da bi pa prepovedali kemična čistila.... Ups...to pa ne bo šlo. Bomo imeli verjetno preveč umazano stanovanje.

Seveda spet smo tle....... glavno je da imamo tipi top v hiši, kam smo otresli smeti iz tepiha(skozi okno sevede),,,,,,kakšna čistila smo uporabili...... NAS PA NE BRIGA.
ReciBobuBob
# 22.02.2018 ob 14:07
HOR:
Hvala za linke in poglobitev v novico.
Originalni članek je objavljen v eni najuglednejših znanstvenih reviji Science in temu primerna je tudi kompleksnost raziskave. Raziskovalci (McDonald et al) so se posvetili problemu izpustov organskih topil (VOC), ki v zraku tvorijo zdravju škodljive snovi in so ena od večjih komponent onesnaženosti zraka. VOC pa ob prisotnosti dušikovih oksidov tvorijo tudi ozon.
V članku je navedeno, da k VOC emisijam prispevajo čistila (gospodinjstva + industrija) in osebni produkti približno 13% (avtomobili 22%, sama predelava fosilnih goriv 30%) od vseh v raziskavi upoštevanih onrsnaževalcev.
Pomembnost raziskave pa je v tem, da so VOC zdravju škodlivi ter nezanemarljivi v človekovem okolju. Regulativa avtomobilskih izpušnih plinov je VOC tu že zmanjšala, potrebna pa je strategija k zmanjševanju teh snovi tudi v gospodinjstvu kot tudi v industriji, prav tako raziskave k novim produktom.

V raziskavi pa se ne omenja onesnaževalcev kot so trdi delci, CO2, NOx, Sxy, etc, tako da trditi de facto, da avtomobilski izpuhi manj onesnažujejo ni korektna. Prav tako ne, da so gospodinjski proizvodi glavni izpusti VOC. So pa za človeka zelo relavantni.
izo
# 22.02.2018 ob 23:06
no shit sherlock (sej ne da bi vam nabijal to že cel čas press). in kaj zdej? boste imeli na zobeh vsaj 3 leta vse proizvajalce ipd? retorično, kakopak..
QUENDI
# 22.02.2018 ob 21:59
.......pa to je znano že dolgoooooo kot tudi kako delujejo na organizem......človekovi prdci so tudi onesnaževalci.....me pa res zanima kdaj se doseže v medijih tista kritična masa informacij za objavo......
Kazalo