Pospeševalnik LHC (Large Hadron Collider) leži na švicarsko-francoski meji in je dolg 27 kilometrov. Foto: EPA
Pospeševalnik LHC (Large Hadron Collider) leži na švicarsko-francoski meji in je dolg 27 kilometrov. Foto: EPA

Pred dnevi so namreč začeli ohlajati zadnji sektor (sektor 4-5) v pospeševalniku, kar bo trajalo sedem tednov. V tem času bodo sektor ohladili na 1,9 stopinje Kelvina (to je 1,9 stopnje nad absolutno ničlo oziroma -271,1 stopinje Celzija). Zadnji sektor se je tako začel ohlajati skoraj eno leto in pol po začetku ohlajanja prvega sektorja (sektor 7-8). Zagon pospeševalnika je tako napovedan za julij, vendar pa lahko pride do še kakšne prestavitve.

Znanstveniki Cerna (Evropska organizacija za jedrske raziskave) upajo, da jim bo 27 kilometrov dolg pospeševalnik, ki leži 100 metrov pod zemljo na švicarsko-francoski meji, dal odgovore na to, kako je nastalo vesolje. V pospeševalniku bodo namreč pospeševali protone do skoraj svetlobne hitrosti in s pomočjo superprevodnih magnetov ustvarjali trke med njimi. Ob tem se bo sprostila velikanska količina energije, razmere pa naj bi bile enake tistim, ki so vladale v vesolju ob velikem poku.

A. M.

V pospeševalniku bodo delci potovali s skoraj svetlobno hitrostjo. Foto: EPA
Superprevodni magneti bodo skrbeli za to, da bo med delci prišlo do trkov. Foto: EPA
Znanstveniki tudi pričakujejo, da bodo našli oziroma zaznali Higginsov delec, to je manjkajoči delec, ki bi pojasnil, zakaj ima snov maso. Peter Higgins je leta 1964 postavil teorijo, ki govori o tem, da Higginsov delec prenaša energijo posebnega energetskega polja. Snov pa pridobi maso, ko pride v stik s tem poljem. Vendar pa bo odkrivanje Higginsovega delca trajalo precej dolgo, saj je pojav zelo redek, hkrati pa bo treba obdelati gore podatkov. Foto: EPA
Na obodih pospeševalnika so postavljeni štirje detektorji, v središču katerih bodo delci trkali med seboj. Foto: EPA
Detektorji bodo lovili sledi, ki jih bodo delci puščali za seboj po trkih. V detektorjih naj bi se zgodila milijarda trkov na sekundo. Foto: EPA
Pri nastanku enega izmed štirih detektorjev, Atlasu, je sodelovala tudi skupina z Inštituta Jožefa Stefana pod vodstvom Marka Mikuža. Izdelali so sicilijeve pozicijsko občutljive detektorje in vgradili sistem polikristalnih diamantnih detektorjev. Foto: EPA