Znanost in tehnologija
(7)

Poudarki

  • Slovenija je julija letos v Parizu podpisala sporazum o pridruženem članstvu v Evropski vesoljski agenciji (ESA), ki našim podjetjem odpira vrata do Esinih programov
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 4.6 od 19 glasov Ocenite to novico!
KSEVT
Slovenija je z vesoljem že dolgo povezana. Pionir vesoljske znanosti Herman Potočnik je že leta 1928 zasnoval vesoljsko postajo v geostacionarni orbiti. Po Juriju Vegi je poimenovan krater na Luni, v Vitanjah pa deluje prvi center za kulturalizacijo vesolja na svetu KSEVT. Foto: BoBo

Dodaj v

Slovenska podjetja vse bolj prepoznavna v vesoljskih tehnologijah

Prvi slovenski nanosatelit bo v vesolje poletel prihodnje leto
9. november 2016 ob 15:53
Ljubljana - MMC RTV SLO

Vesolje postaja gonilo rasti in inovacij, Evropska unija bo do leta 2020 za razvoj vesoljskih tehnologij namenila 12 milijard evrov. Na svetovnem vesoljskem trgu se letno obrne okoli 300 milijard evrov, od tega v Evropi okoli 54 milijard.

Samo lani je bilo v nizko Zemljino orbito izstreljenih več kot 250 satelitov, dobra polovica so nanosateliti. V prihodnjih 10 letih naj bi v vesolje poletelo več kot 3.500 nanosatelitov, ki spreminjajo ekonomijo vesolja. Njihova prednost je, da omogočajo hitrejše in cenejše opazovanje zemeljske površine. Stroški njihove izdelave in izstrelitve znašajo dober milijon evrov, kar je od 10- do 100-krat manj kot pri drugih satelitih.

Slovenija je z vesoljem že dolgo povezana. Pionir vesoljske znanosti Herman Potočnik je že leta 1928 zasnoval vesoljsko postajo v geostacionarni orbiti. Po Juriju Vegi je poimenovan krater na Luni, v Vitanjah pa deluje prvi center za kulturalizacijo vesolja na svetu KSEVT.

Priložnost v vesoljskih tehnologijah iščejo tudi slovenska podjetja. Slovenija je julija letos v Parizu podpisala sporazum o pridruženem članstvu v Evropski vesoljski agenciji (ESA), ki našim podjetjem odpira vrata do Esinih programov in s tem do razvoja visokotehnoloških izdelkov z visoko dodano vrednostjo. Kar 88-odstotkov Esinega proračuna, ki letos znaša 4,2 milijarde evrov, je namenjenega krepitvi vesoljske industrije in le pet odstotkov raziskovalnim ustanovam.

Prvi slovenski nanosatelit bo v vesolje poletel prihodnje leto
Prvi slovenski nanosatelit s podporo Ese snujejo strokovnjaki z Univerze v Mariboru in podjetje SkyLabs, ki je specializirano za miniaturizacijo vesoljskih tehnologij. Projekt so poimenovali Misija Trisat. Nanosatelit z maso 5,5 kilograma je zdaj v fazi kritičnega preverjanja, ki ga usklajujejo z Eso. Inženirski model nanosatelita so testirali v vakuumskih razmerah pri različnih temperaturah in izvedli vibracijske teste. Opremljen bo z infrardečo kamero, ki temelji na visokotehnološki platformi PicoSky, ki jo je razvilo podjetje SkyLabs in jo bodo uporabili tudi za krmiljenje in nadzor kamere.

Večspektralna kamera bo omogočila med drugim zaznavanje vulkanskega prahu, žarišč velikih požarov, razlitja nafte v oceanih in odkrivanje dragocenih rudnin pod zemljino površino. Osrčje satelitske platforme je majhno procesno jedro, ki ga je razvil SkyLabs. Kot je dejal direktor podjetja dr. Tomaž Rotovnik, gre za inovacijo na evropskem trgu, za katero se zanimajo velika podjetja, kot je Airbus. V prvi slovenski nanosatelit bodo vgrajene tudi sončne celice, ki jih po slovenskih načrtih izdeluje špansko podjetje, saj pri nas še nimamo dostopa do te tehnologije. Vrednost nanosatelita Trisat znaša milijon evrov, doslej so vanj vložili 350.000 evrov.

Kot pojasnjuje vodja projekta dr. Iztok Kramberger s Fakultete za elektrotehniko na Univerzi v Maribori, bodo Trisat v nizko Zemljino orbito izstrelili prihodnje leto, s katero raketo bo poletel, pa še ni znano. Ponudnikov je več, med drugim tudi iz Indije. S tem se bo Slovenija pridružila 50 državam, ki že imajo svoje satelite v vesolju. Življenjska doba nanosatelitov, kakršen je slovenski, je od pet do šest let, še pravi Kramberger, potem pa izgorijo. To je nujno, da ne pride do verižnih trkov, saj je Zemljina orbita že precej zasičena s takimi sateliti, v prihodnje pa jih bo še več.

Na področju vesoljskih tehnologij je vse bolj prepoznavno tudi podjetje Sinergise. Na nedavnem mednarodnem tekmovanju Evropske vesoljske agencije je zmagalo v okviru 6,7 milijarde evrov vrednega projekta Copernicus, in to z revolucionarno rešitvijo, s katero je skrajšalo čas za prikaz in uporabo satelitskih posnetkov z nekaj ur na le nekaj sekund. S Sinergisovo aplikacijo je postala ogromna količina neobdelanih podatkov, ki jih pošiljajo Esini sateliti, dostopna vsakomur, z aplikacijo pa na dan obdelajo za 2.000 CD-jev teh podatkov. Sodelovanje z Eso je podjetju s 35 zaposlenimi letos prineslo za pol milijona evrov dodatnih prihodkov.

Razvoj vesoljske medicine
Poleg nanosatelitov in satelitskega opazovanja Zemlje je pomembno področje slovenskega vesoljskega razvoja tudi vesoljska medicina. V Olimpijskem športnem centru Planica so ustanovili Center za simulacijo bivanja na Marsu in Luni. V njem ustvarjajo razmere, podobne tistim v vesolju, in raziskujejo, kako breztežnost in pomanjkanje kisika vplivata na človeški organizem.

Astronavti se namreč spopadajo s podobnimi zdravstvenimi tegobami, podobno kot starejši ljudje - predvsem z izgubo mišične in kostne mase. V planiškem centru so s pomočjo Ese uredili fiziološki laboratorij in hipoksične sobe, kjer opravljajo poskuse, planiška vesoljska ekipa, sestavljena iz strokovnjakov Inštituta Jožef Stefan, pa je postala središče svetovnih vesoljskih medicinskih raziskav. Njihove izsledke uporabljajo tudi na drugih področjih, prav zdaj raziskujejo novo tehnologijo za preprečevanje mišične atrofije in osteoporoze z električno in magnetno stimulacijo.

Andreja Lešnik in Janja Koren, Točka preloma
Prijavi napako
Komentarji
izo
# 09.11.2016 ob 16:38
Ta je bolj v posmeh znanosti kot kaj drugega..

zadeva jima v osnovi dobro idejo, vendar so malo preveč zašli f vilozofske vode (c čimer ni nič narobe, vendar žal pritegne premajhno publiko oz bi to moral biti le del programa, ne pa komplet). obvezno bi morali dobiti več dejanskih rakvizitih iz vesoljskih misij (evropskih, ruskih, ameriških, katerihkoli), da ijma te zadeve narod videt v živo, obvezno bi morali recimo urediti zbirko meteoritov, padlih v slovenijo, narediti kakšne kopije prototipov idejnih koncpetov naših poinirjev v vesolju itd itd, torej ne samo neka vrtualnost in plakati (lahko da delam krivico, objekta v vitanju še nisem obiskal, je pa na spisku).
po domače, da bo interier po kvaliteti enak eksterierju.
elGoyc
# 10.11.2016 ob 12:30
@bilzerian
GPS, vremenske napovedi, satelitska televizija, satelitski posnetki zemlje itd.
Na tem mestu bi seveda lahko začel pridigo o tem kako dvakrat premisli preden enkrat rečeš, ampak kar se mi zdi še bolj pomombno, čeprav od satelitov ne bi imeli prav nikakršne koristi in bi tam okoli krožili samo sateliti namenjeni astronomskemu opazovanju, bi človeštov od tega imelo neizmerno korist širjenja znanja.
To je dalač najbolj pomembna stvar tako za posameznika, kot za človeštvo že s filozofskega vidika, kaj šele će upoštevamo, da celotna naša tehnologija temelji na nekoč povsem "nekoristnih" stvareh.

Sicer pa bravo naši!
RenatoP
# 10.11.2016 ob 12:58
Več znaš več veljaš :)
Država bi morala še bolj strateško pristopiti tej industriji, ne pa da 17. dokapitalizira peko
Neljuba resnica
# 13.11.2016 ob 14:51
@Rdeča Raketa, se podpišem pod tvoj zapis.

Njega lahko počasti ne samo ulica, ampak prvi slovenski satelit.
Rdeča Raketa
# 11.11.2016 ob 21:28
Primarna ideja KSEVTa je vzpostavljanje dialoga med znanostjo in umetnostjo pri raziskovanju vesolja, ne pa beleženje dogodkov, povezanih z vesoljem v Sloveniji. Že, da so tam tudi retrospektivne razstave vendar je njihov namen zgolj seznanjanje subjekta z referenčnim materialom. Ni pa zgradba, ki bi bila namenjena privabljanju množice, po mojem mnenju bi se moralo to zgoditi spontano in prepričana sem, da bi bila to svetovno znana inštuticija, če bi bil KSEVT lociran v tujini, kjer bi veliko hitreje prepoznali kvaliteto in dragocenost. V Sloveniji še Noordung nima niti svoje ulice, pa je pomemben, pomemben člen v mozaiku kozmonavtike.
luckyss
# 09.11.2016 ob 16:18
v Vitanjah pa deluje prvi center za kulturalizacijo vesolja na svetu KSEVT.

Ta je bolj v posmeh znanosti kot kaj drugega..
bilzerian
# 10.11.2016 ob 08:00
toliko milijard se zmeče v esolje, koristi pa od tega nobene.
Kazalo