Odkrita bakterija ne le, da uspeva tudi v arzenu, ampak ga vključuje tudi v svoj DNK ter membrane celic. Foto: EPA
Odkrita bakterija ne le, da uspeva tudi v arzenu, ampak ga vključuje tudi v svoj DNK ter membrane celic. Foto: EPA
Mišo Alkalaj
Alkalaj je povedal, da je od same najdbe bakterije, ki namesto fosforja uporablja arzen, do nekakšne praktične uporabe tega znanja še daleč. Foto: MMC RTV SLO
Jezero Mono
Bakterijo so našli v usedlinah jezera Mono na vzhodu Kalifornije, ki ima visoke vsebnosti soli in arzena. Foto: EPA

Nasa je v četrtek sporočila, da je v globinah jezera Mono v Kaliforniji odkrila bakterijo, ki živi od arzena. Mišo Alkalaj z Instituta 'Jožef Stefan' je pojasnil, da je tako rekoč do prejšnjega tedna skoraj kot dogma veljajo prepričanje, da ima vse življenje na Zemlji skupnih pet elementov: ogljik, vodik, kisik, dušik in fosfor.

Zdaj so odkrili bakterijo, ki namesto fosforja uporablja arzen, ki je kemično zelo podoben, ampak za nas je strup, je dejal Alkalaj in poudaril, da posebnost ni v tem, da lahko bakterija preživi v okolju, polnem arzena, ki bi nas ubilo, saj so proti arzenu odpornih bakterij do zdaj našli že 20 vrst.

"Posebnost je, da arzen vgrajuje v svoje beljakovine, in takega življenja do zdaj še nismo našli nikjer drugje," meni slovenski znanstvenik, za katerega je odkritje bakterije z arzenom znova pokazalo, da je lahko življenje na Zemlji še bistveno drugačno, kot smo si do zdaj predstavljali.

Po besedah Alkalaja dejansko še ne vemo, kako se je ta bakterija razvila, a najverjetneje se zdi, da gre za posebno prilagoditev veliki koncentraciji arzena, da se je torej razvila iz drugih bakterij, odpornih proti arzenu, ki so jih tudi našli v istem jezeru, kar ne bi bilo tako revolucionarno odkritje.

"Mnogo manj verjetno je, da bi bila 'arzenska' bakterija zares 'tujec', torej morda potomec vrste arzenskih prednikov, vse nazaj do nastanka življenja na Zemlji – to bi bilo pa zares revolucionarno odkritje," je prepričan Alkalaj.

V primernih okoliščinah je razvoj življenja neizogiben
Če je ta bakterija zares plod prilagoditve, smo dobili še en pomemben dokaz, kako prilagodljivo je življenje, vendar pa se Alkalaju ne zdi, da bi to odkritje samo po sebi povečalo verjetnost življenja na drugih planetih.

"V razumni znanosti tako ali tako predpostavljamo, da je razvoj življenja v primernih okoliščinah praktično neizogiben, in v vesolju je toliko zvezd ter planetov, da se je nedvomno razvilo še kje. V to 'enačbo' odkritje 'arzenske' bakterije ne prispeva kaj dosti, saj je arzen v vesolju bolj redek kot fosfor," je pojasnil Alkalaj.

Ali odkritje priča tudi o nastanku in razvoju življenja na Zemlji? O razvoju prav gotovo, odgovarja Alkalaj in pravi, da je padla je še ena predpostavka o tem, kakšno bi življenje moralo biti – predpostavka, ki je temeljila na tem, kakšni smo mi. Ali bomo kaj novega izvedeli o nastanku, je pa še vprašanje.

Če je ta bakterija le posebna prilagoditev in ima skupne daljne prednike z drugim, “fosfornim” življenjem, potem nam o nastanku življenja na našem planetu ne pove nič novega. Če je pa zares “tujec”, kot nekateri špekulirajo, potem smo morda priča odkritju konkurenčnega življenja, ki je lahko nastalo skupaj z našimi enoceličnimi predniki, a je potem izgubilo evolucijsko bitko ter se ohranilo le v tem eksotičnem okolju, ki je za nas strupeno.

In kaj Alkalaj pravi na špekulacije, da se je ameriška vesoljska agencija za objavo pomembnega odkritja v tem tednu odločila, da bi preusmerila pozornost od razkritja zaupnih ameriških depeš, ki jih je objavil WikiLeaks in so razgalile delovanje ameriške diplomacije.

Sam dvomi, da je odkritje “arzenskega življenja” dejansko starejše od najave razkritij na Wikileaksu – že prej je bilo nekaj uradnih namigov, da gre pričakovati novico o bistveno drugačni obliki življenja.

"Sploh pa, saj vidite, da ne zadostuje – da bi preglasili škandal z Wikileaksom, bi morali Američani najmanj napasti Iran, pa še to bi se povezovalo z objavljenimi diplomatskimi depešami," je sklenil Alkalaj.