^{december 2020 | nazaj}

V preteklosti so na Upravni inšpekciji zoper ta inšpektorat prejeli največ prijav. Direktor Upravne inšpekcije Robert Lainšček pravi, da so med najpogostejšimi kršitvami, "očitki o dolgotrajnosti in neodzivnosti inšpekcijskih organov, kršitve Zakona o splošnem upravnem postopku pri izdelovanju zapisnikov, oblikovanju odločb, sklepov in vabil ter kršitve načela ekonomičnosti postopka.”

Na gradbeni inšpekciji najdemo tudi primere, ko gradbeni inšpektor izda sklep o dovolitvi izvršbe po skoraj 15 letih od izvršljivosti odločbe. Na gradbeni inšpekciji kot razlog za dolgotrajnost postopkov, pogosto navajajo kadrovsko podhranjenost in vedno novo dodeljevanje nalog s spremembami prostorske in gradbene zakonodaje. Samo za sistematični nadzor začetka neke gradnje – in ne šele ob prijavi sosedov ali drugih očividcev, ko hiša lahko tudi že stoji – bi potrebovali 25 dodatnih inšpektorjev, pravijo. Vseh gradbenih inšpektorjev je trenutno 68.

Nadzori Upravne inšpekcije so prispevali k temu, da je Inšpektorat za okolje in prostor uvedel t. i. strokovne nadzore nad inšpektorji, kar pomeni, da glavni inšpektor uvede nadzor nad posameznim inšpektorjem, v smislu strokovnega izvajanja nalog. Do danes je bilo uvedenih sedem disciplinskih postopkov zoper uslužbence na pristojnem okoljskem inšpektoratu.

Disciplinski postopek zoper gradbenega inšpektorja v primeru gradnje na Gorenjskem

Enega od disciplinskih postopkov so sprožili zoper gradbenega inšpektorja v primeru investitorja, ki je mimo gradbenega dovoljenja dokončal mansardo in betonsko ploščad za garažo pred hišo v občini Vodice.

Sosed je investitorja Romana Kvaternika inšpekciji prijavil pred osmimi leti. Zaradi domnevne neodzivnosti in neukrepanja za ta primer pristojnega gradbenega inšpektorja Iztoka Rusa, se je prijavitelj po treh letih pritožil na Inšpekcijski svet - medresorski organ, ki ga vodi vsakokratni minister za javno upravo. Takratni minister Boris Koprivnikar je pritožbo predal Upravni inšpekciji, ki je ugotovila kar nekaj nepravilnosti: inšpektor ni reagiral pravočasno, ni ukrepal, ko je že ugotovil nepravilnosti, ni izdal odločbe za odpravo ugotovljenih kršitev. Obenem ni ažurno izvajal izvršilnih postopkov in tudi ni podal predloga prepovedi vpisa v zemljiško knjigo.

Inšpektor je investitorja celo opozoril, naj odpravi napako v gradbenem dovoljenju in ga spremeni na način, da bo ustrezal projektni dokumentaciji. A s tem je postopal napačno, saj projektna dokumentacija sploh ne sodi v presojo gradbenega inšpektorja, ta mora ustreznost gradnje presojati glede na izrek gradbenega dovoljenja. Ugotovljenih je bilo še vrsta drugih nepravilnosti, kot so sklicevanje na napačno pravno podlago, navajanje napačnih datumov izvršljivosti odločb in navajanje osebnih podatkov inšpekcijskega zavezanca.

Zoper inšpektorja Rusa je Inšpektorat za okolje in prostor sprožil disciplinski postopek, a je ta prej odpovedal delovno razmerje, danes je upokojen. Po Rusu je primer v roke dobila inšpektorica Aleksandra Velkovrh, ki sicer tudi sama prebiva v občini Vodice, pred leti vodja okoljskega inšpektorata, danes pa zaposlena na ministrstvu. Opravila je kontrolni pregled objekta, vendar ni podala niti predloga za vpis prepovedi neskladne gradnje v mansardi objekta v zemljiško knjigo. Po njenem odhodu je primer prevzel tretji v vrsti gradbenih inšpektorjev - Maksimiljan Smiljan Komic.

Primer še vedno aktiven, od prve prijave je minilo osem let

Mansarda in betonska plošča bodoče garaže na Gorenjskem sta v vseh teh letih ostali nedotaknjeni. Odločba o rušenju betonske plošče garažnega objekta je bila izdana junija 2013 in izvršljiva decembra istega leta – nujni sklep o izvršbi, ki bi temu moral slediti, pa več kot pol leta kasneje. Čeprav je zakon jasen, da mora inšpektor sklep izdati brez odlašanja, ko odločba postane izvršljiva, oziroma najpozneje v tridesetih dneh.

Investitor Roman Kvaternik sicer trdi, da je njegova gradnja povsem skladna z gradbenim dovoljenjem, gre le za napako v pisnem delu gradbenega dovoljenja, ki jo je naredil arhitekt. Temu pritrjuje tudi mnenje geodeta, ki ga je naročila gradbena inšpekcija, Romanu Kvaterniku pa ga je posredoval inšpektor letos decembra, torej tri leta po njegovi izdelavi. Roman Kvaternik je vložil zahtevo za spremembo gradbenega dovoljenja.

Z inšpektorata so nam sporočili, da je postopek pred uvedbo izvršbe, kar pomeni, da bodo investitorju določili rok, do katerega mora sam odstraniti nelegalen del objekta, garažni prizidek pa je že od januarja 2015 uvrščen na seznam objektov, ki jih bo dal porušiti inšpektorat. Na rušenje torej čaka že pet let.

In kako je sicer z rušenjem črnih gradenj?

Lani je imela gradbena inšpekcija v svojem proračunu za te namene 225 tisoč evrov, kar zadostuje za odstranitev le nekaj objektov. Tako je bilo lani namesto 34 porušenih le 5 objektov, druge so zavezanci porušili sami ali pa so jim inšpektorji dovolili, da se rušenje odloži. V začetku letošnjega leta so bila gradbeni inšpekciji zaradi epidemije odvzeta vsa sredstva za izvršbe. Za nujne odstranitve nevarnih objektov je bila gradbeni inšpekciji v oktobru odobrena prerazporeditev sredstev v višini 50 tisoč evrov. Januarja letos je sicer imela gradbena inšpekcija na seznamu za rušenje 2.701 objekt.

Najdaljši primer na gradbeni inšpekciji traja 36 let

Kako dolgotrajni so lahko postopki na gradbeni inšpekciji priča najdlje trajajoči primer – ta traja že skoraj 40 let, začel se je leta 1984. Gre za črno gradnjo oziroma za manjši prizidek v Trnovskem predmestju, Rakovi Jelši. Januarja letos je gradbena inšpekcija izdala sklep o dovolitvi izvršbe, nato pa marca letos odlog, ki po zakonu lastniku črne gradnje omogoča uporabo objekta še za obdobje največ pet let. Ta črni prizidek po mnenju gradbene inšpekcije ne predstavlja pomembnejšega vpliva na javno korist in bi bil po sedanjih predpisih razvrščen v predzadnjo - C prioriteto. Za razliko od sodnih in prekrškovnih postopkov inšpekcijski upravni postopki nikoli ne zastarajo.