Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Zadnje
V oddaji EkstraVisor – o regionalnem razvoju brez jasnih ciljev, preobsežnih željah brez finančne osnove, o čakanju na sredstva, lokalizaciji razvoja, kjer prevladuje (med)občinsko nad regijskim in o izplenu dodatne državne podpore Pomurju.
Pomurski zakon je v slabem desetletju veljavnosti pomurski regiji razdelil slabe pol milijarde evrov, pravijo na ministrstvu za gospodarstvo. Vse pa kaže, da je bilo dodatnega denarja pravzaprav mnogo manj, veliko tega bi Pomurje dobilo v vsakem primeru.
V Sloveniji je okoli 300 institucij vključenih v razvojno mrežo, ki tako ali drugače skrbijo za regionalni razvoj. Med njimi so najpomembnejše regionalne razvojne agencije. Ali so tudi glavne pri tem razvoju?
Posledice neskladnega regionalnega razvoja so očitne: v obmejni Cankovi je praznih več kot sto hiš, v Osilnici se je lani rodil le en otrok, iz občine se je izselilo 45 ljudi. Medtem se v Ljubljano dnevno vozi več kot 130 tisoč delavcev.
V ddaji EkstraVisor o 30-letnici privatizacije družbene lastnine so gostje govorili o tem, da so politično-gospodarska omrežja neizogibno prispevala k točno takemu poteku lastninjenja – proaktivno, toda s prepozno vzpostavljenim nadzorom.
Privatizacija je nedvomno eden ključnih procesov tranzicije iz socializma v kapitalizem. To preoblikovanje družbene lastnine v privatno ali državno, ki je potekalo v več fazah, je pomenilo prerazporeditev bogastva in posledično politične moči.
OECD opozarja na počasno privatizacijo v Sloveniji. Problematični so predvsem hoteli – 40 odstotkov jih je še vedno v lasti države, ki pa si obeta dodatne nakupe in ustanovitev turističnega holdinga.
Naredili smo analizo lastništva 200 podjetij z največjimi prihodki v letu 2019 in prišli do osnovnega dejstva: dobro polovico jih obvladujejo tuji lastniki, med njimi največ nemški.
Ob osamosvojitvi so bila slovenska podjetja večinoma v domači oz. družbeni lasti. Tista, ki so preživela in ki so se kljub izgubi jugoslovanskega trga prilagodila prehodu v tržno gospodarstvo, so se v prihodnjih letih znašla na privatizacijskem vrtiljaku.
Neveljaven email naslov
