Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Deli Televizija MMC Radio Kazalo

Arhiv

Ekstravisor Bančna luknja, 2. del

27. 6. 2022

Podatkovno-preiskovalna skupina TVS pripravlja dva oddaji – dva dosjeja o bančni luknji. Po predvajanju drugega dosjeja bo takoj sledil še pogovor v studiu. Po dobrih štirih letih od že druge sanacije bank – ostaja ob več kot pet milijardni bančni luknji veliko vprašanj: kdo jo je povzročil, zakaj, s katerimi posli in potezami, koliko je na to vplival zakonodajni sistem in koliko prepletenost politike z vodstvi bank, kdo je kasneje odločal o velikih popustih pri prenosih terjatev na slabo banko, ali je nekdanja bančna elita še danes zaščitena in kaj se dogaja s sodnimi postopki? Na ta vprašanja smo poskušali najti odgovore, konkretne primere kreditiranja milijonskih poslov, ki so jih na koncu plačali davkoplačevalci, raziskali smo načine odločanja v bankah, šli po sledi kaznivih dejanj. Prva oddaja o bančni luknji temelji na primerih dve zasebnih, likvidiranih bank – Probanke in Factor banke, druga pa na primerih NLB in NKBM.

Ekstravisor Bančna luknja, 1. del

20. 6. 2022

Podatkovno-preiskovalna skupina TVS pripravlja dva oddaji – dva dosjeja o bančni luknji. Po predvajanju drugega dosjeja bo takoj sledil še pogovor v studiu. Po dobrih štirih letih od že druge sanacije bank – ostaja ob več kot pet milijardni bančni luknji veliko vprašanj: kdo jo je povzročil, zakaj, s katerimi posli in potezami, koliko je na to vplival zakonodajni sistem in koliko prepletenost politike z vodstvi bank, kdo je kasneje odločal o velikih popustih pri prenosih terjatev na slabo banko, ali je nekdanja bančna elita še danes zaščitena in kaj se dogaja s sodnimi postopki? Na ta vprašanja smo poskušali najti odgovore, konkretne primere kreditiranja milijonskih poslov, ki so jih na koncu plačali davkoplačevalci, raziskali smo načine odločanja v bankah, šli po sledi kaznivih dejanj. Prva oddaja o bančni luknji temelji na primerih dve zasebnih, likvidiranih bank – Probanke in Factor banke, druga pa na primerih NLB in NKBM.

Ekstravisor Pokojninski labirint

16. 12. 2021

Tokratna oddaja Preiskovalne skupine Ekstravisor je namenjena pokojninam. Že naslov Pokojninski labirint pove, da se ukvarjamo z zapletenim in nepreglednim sistemom različnih kategorij zavarovancev – od tistih, ki bi brez solidarnosti oz. doplačil države životarili z nizkimi pokojninami, do ohlapnih meril za pridobitev izjemnih pokojnin, državnih priznavalnin, dodatkov in podobno. Gre za vprašanje, koliko pokojnin je pokritih z vplačanimi prispevki in koliko je v pokojninski blagajni socialnih pomoči, ki so stvar socialne politike in torej državnega proračuna. V studio pa prihajajo: Mateja Ribič, državna sekretarka na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve, Marijan Papež, generalni direktor ZPIZ-a, Lidija Jerkič, predsednica ZSSS-ja, Bojan Ivanc, glavni ekonomist pri Gospodarski zbornici Slovenije, Anka Tominšek, ZDUS/ZPIZ in Miha Lavtar, podjetnik (Optiweb).

Ekstravisor Izjemne pokojnine

16. 12. 2021

Med posamezniki, ki prejemajo višje pokojnine, kot bi jih zgolj na podlagi vplačanih prispevkov, so tudi prejemniki izjemnih pokojnin. Slednje so pokojnine dodeljene po posebnih predpisih in razni dodatki. Ker denarja iz prispevkov zanje ni, tudi te plačuje proračun.

Ekstravisor Socialni korektivi v pokojninski blagajni

16. 12. 2021

Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ob pokojninah izplačuje vrsto drugih dodatkov, ki služijo tudi temu, da rešujejo upokojence pred zdrsom v brezno revščine. Gre za socialne pomoči oziroma korektive za tiste, ki s prisluženo pokojnino ne bi mogli dostojno preživeti – razliko pokriva pokojninska blagajna – iz vplačanih prispevkov in tudi proračuna.

Ekstravisor Polna delovna doba, nizka pokojnina

16. 12. 2021

Nizka pokojnina je realnost in težava velikega dela slovenskih upokojencev – tisti, ki so vse življenje delali za minimalno plačo brez dodatne pomoči države ne bi imeli niti 620 evrov, kolikor znaša zagotovljena pokojnina. Skrbi pa tudi dejstvo, da skoraj polovica zdajšnjih delavcev v Sloveniji dela za tako nizke plače, da ob upokojitvi na kaj več ne morejo računati.

Ekstravisor Nepokrite pokojnine

16. 12. 2021

Kako dobro živimo oziroma bomo živeli v tretjem življenjskem obdobju je v veliki meri odvisno od višine naše pokojnine. Kako visoka bo naj bi bilo odvisno predvsem od tega, kako dolgo smo delali in kako visoka je bila naša plača. Pa je res? Pod drobnogled smo vzeli pokojninski sistem pri nas in v njem našli marsikaj, kar tja ne sodi – od socialnih pomoči, do različnih privilegijev. Več kot 40 kategorij pokojnin imamo, ki niso v celoti pokrite iz vplačanih pokojninskih prispevkov, denar zanje pa seveda dodajamo vsi - z davki preko proračuna.

Dnevnik Ekstravizor o pokojninah

15. 12. 2021

Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.

Ekstravisor Slovenija dveh hitrosti

14. 10. 2021

Tokratna oddaja je namenjena regionalnim razlikam v Sloveniji. Kaj to pomeni za prebivalce, kakšno je življenje v najbolje razviti in najmanj razviti občini? Prepad med najbolje razvito osrednjeslovensko in najmanj razvito pomursko regijo je vedno večji. Pomurje je za spodbujanje razvoja dobilo tudi poseben zakon z negotovim izkupičkom. Največ sredstev je bilo porabljenih za vodovod, a se ponekod voda pregreva, drugje jo morajo še zmeraj voziti gasilci s cisternami. Kam vse to pelje? Tudi zaradi regionalnih razlik se ogromna območja ob državni meji praznijo, vprašanje pa ni več, »kako« vlagati v razvoj, ampak »kje«. V studio bodo kompetentni sogovorniki – od gospodarskega ministra do predstavnikov občin in stroke. Oddajo bo vodila Jasmina Jamnik.

Ekstravisor Posledice neskladnega razvoja trkajo na vrata

14. 10. 2021

Posledica zaostajanja v razvoju niso samo nižje plače ali nedostopnost zdravnika. Močno se je spremenila tudi demografska slika Slovenije. Mladi odhajajo za priložnostmi, predvsem za delovnimi mesti na razvitejša območja in se ne vračajo. Zato so cela območja prazna.

Ekstravisor Razvejan sistem regionalnega razvoja

14. 10. 2021

Kdo ima res v rokah razvoj regij pri nas, kdo najbolj vpliva na to, kako se v regiji živi? Strategije razvoja v državi ni, obstaja pa velika mreža institucij kar okoli 300 jih je, ki jim je država, vsaj na papirju, zaupala usmerjanje regionalnega razvoja. V resnici pa imajo glavno besedo župani.

Ekstravisor Izplen pomurskega zakona: namesto pol milijarde, 60 milijonov

14. 10. 2021

Pomurska regija je dobila celo poseben zakon, ki naj bi ji pomagal z repa razvitosti. Prinesel naj bi ji skoraj pol milijarde, pravi država. Res? Ko smo se zakopali v številke, je znesek padel na vsega nekaj deset milijonov.

Ekstravisor Pomurski vodovod: pregrevanje in dovažanje vode s cisternami

14. 10. 2021

Kje je torej skladen razvoj regij, ki ga že 30 let obljublja politika? V najslabše razvitem Pomurju se zatika že pri projektih, ki ljudem zagotavljajo najnujnejše, na primero vodo. Že več kot 15 let nastaja vodovodno omrežje, večinoma z evropskim denarjem, nemalo Pomurcem pa pitno vodo še vedno dovažajo gasilci, drugod se voda pregreva.

Ekstravisor Hodoš in Trzin: kako se živi v najbolj in kako v najmanj razviti občini?

14. 10. 2021

Vsi plačujemo davke, kako živimo, pa je odvisno tudi od tega, kje živimo. Po 30 in več letih zavez politike, da bo v državi poskrbela za skladen razvoj, razlike med regijami ostajajo, v zadnjem obdobju se ponekod celo povečujejo. Velike razlike so tudi med vzhodom in zahodom, po gospodarski razvitosti je zahodni del države nad povprečjem Evropske unije, vzhodni del pa krepko pod njim, zaradi česar je pod evropskim povprečjem razvitosti tudi vsa država. Kako se živi v najbolj in v najmanj razviti občini - v Trzinu in Hodošu.

Dnevnik Zakaj Pomurje vse bolj zaostaja

13. 10. 2021

Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.

Ekstravisor Prikaz nasprotnih dejstev

17. 6. 2021

Ekstravisor je podatkovno-preiskovalna skupina Televizije Slovenija. Projekti Ekstravisorja so podrobneje predstavljeni na posebni spletni strani rtvslo.si/ekstravisor .

Ekstravisor Tranzicija družbenega v zasebno

17. 6. 2021

Tema oddaje je stara toliko, kot je stara Slovenija. Preiskovali smo, kako smo prodajali državno lastnino. Zakaj se po treh desetletjih privatizacije večina ljudi počuti opeharjena, ker se je do premoženja vseh dokopala le peščica? Kdo so zmagovalci privatizacije, kdo poraženci, kdo je pri spornih poslih gledal stran in zakaj? In tudi, kako je lastništvo podjetij razporejeno danes?

Ekstravisor Največja podjetja tujih lastnikov

17. 6. 2021

Analizirali smo 100 podjetij v Sloveniji z najvišjimi prihodki, ki so v lasti tujcev. Največ jih je v nemških rokah, sicer pa tuji lastniki prihajajo iz kar 109 držav. V lasti imajo skoraj 6 odstotkov podjetij pri nas, ustvarijo pa skoraj tretjino dodane vrednosti.

Ekstravisor Propadla in prodana regijska podjetja

17. 6. 2021

Velikih podjetjih danes pri nas tako rekoč ni več – 99 odstotkov podjetij je pri nas mikro, malih in srednjih, v njih dela kar 70 odstotkov vseh zaposlenih. Popolnoma druga slika kot nekoč, torej. Mura, Tam, Elan ... vsaka regija se je ponašala z vsaj enim paradnim konjem – večina jih je propadla, živi pa še nekaj blagovnih znamk.

Ekstravisor Divje lastninjenje in menedžerski prevzemi

17. 6. 2021

Že nekaj let pred razvpitimi certifikati se je dogajala privatizacija stran od oči javnosti. Vodstva številnih podjetij so takrat izpeljala divje lastninjenje. Odgovarjali so redki. Podobno kot kasneje, ko so se do državne lastnine s spornimi nakupi in podporo politike dokopali tako imenovani tajkuni.

Stran 1 od 6
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov