Leto, ki se izteka, je bilo prekmursko, saj so se vrstile prireditve ob 100. obletnici združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom. Obširno smo o njih poročali tudi na vseh platformah RTV Slovenija. Zdaj na televizijske zaslone in nato v RTV4D-arhiv prihaja dokumentarni film scenaristov Ksenije Horvat in Branka Šömna ter režiserja Primoža Meška, ki zaobjema kulturno zapuščino Prekmurja skozi stoletja, ko je bila pokrajina za večino slovensko govorečih ljudi daljna in neznana.
"Začnemo z zborovanjem v Beltincih, 17. avgusta 1919, ko so Prekmurci potrdili priključitev pokrajine Sloveniji. Nato se vrnemo v zgodovino prvih slovanskih naselbin, prihoda Madžarov, cerkvene organizacije pokrajine, turške okupacije, vznika protestantizma v Prekmurju in razcveta tiskane besede s Francem Temlinom ter pozneje s Števanom in Milošem Küzmičem. Vzporedno spremljamo zgodbe na umetnostnem področju, arhitekturne bisere, kot so Rotunda v Selu in vrhunske poslikave v turniški cerkvi," idejno nit dokumentarnega filma opiše Ksenija Horvat, ki je na Televiziji Slovenija to leto vodila projekt zaznamovanja pomembnih prekmurskih mejnikov.
"Večino svojih otroških obiskov v Prekmurju sem preživela pri babici in dedku v Odrancih in pri stricu v Žižkih. Takrat je bilo vse drugače. Zlasti starejše ženske so nosile rute, kar je bilo v osrednji Sloveniji že precej neobičajno, bistveno več je bilo kmetij, čeprav je bilo Prekmurje tudi industrijsko takrat na višku svojih moči. Šele pozneje, ko sem bila že na fakulteti, so se mi začeli razkrivati drugačno Prekmurje, prekmurski jezik, sodobna in starejša literatura, specifika prekmurskih mest in vasi, zanimiva prekmurska zgodovina in nikoli nisem mogla dobro razumeti, zakaj se o tem v naših šolah nismo učili," razmišlja.
Tako je verjetno širšemu krogu ljudi nepoznano, da je protestantski pastor Štefan Küzmič prvi prevedel Novo zavezo iz originalnega jezika v prekmurščino, in to v času, ko so tudi v drugih slovenskih deželah obstajali samo prevodi iz nemščine.
V dokumentarnem filmu zato ustvarjalci ponudijo sintezo najrazličnejših tematik, ki definirajo Prekmurje in ki so jih skozi svoje delo raziskovali sogovorniki Franci Just, Metka Fujs, Janez Balažic, Branko Kerman, Klaudija Sedar, Zoltan Lendvai Kepe, Majda Horvat, Marko Jesenšek, Jožef Smej.
Z arhivskimi posnetki pa bo znova zaživelo Prekmurje, kot je bilo nekoč. Prvo filmsko gradivo je bilo namreč v Prekmurju posneto že leta 1949.
Spomini Lee Talanyi Pfeifer ob 23.10 na TV Slovenija 1
Zdravnica okulistka Lea Talanyi Pfeifer se je že pred začetkom 2. svetovne vojne preselila v Mursko Soboto. Njen oče je bil pisatelj in založnik, sicer pa gostilničar in posestnik, ki je leta 1919 sodeloval v revoluciji in pri ustanavljanju Madžarske sovjetske republike, ki je pod vodstvom Bele Kuna trajala le 133 dni. Ko se je razvedelo o njegovi komunistični preteklosti, je bil zaprt v Lepoglavi, med vojno pa se je pridružil osvobodilnemu gibanju in nosil partizansko ime Očka. Po izdaji januarja 1945 so ga poslali v taborišče. Vsa družina je bila povezana z odporom.
Lea Talanyi je bila študentka prve povojne generacije medicincev na ljubljanski medicinski fakulteti. Po specializacijah v Mariboru in v Ljubljani ter v Rimu je postala okulistka in se je vrnila v Prekmurje. Ustanovila in vodila je Očesni oddelek Splošne bolnišnice v Murski Soboti. V šestdesetih letih je bila poslanka socialno-zdravstvenega zbora zvezne skupščine. Bila je predsednica Zdravniškega društva Prekmurja in članica izvršnega odbora Združenja oftalmologov Jugoslavije.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje