Slovenske kmete skrbi dejstvo, da vedno več obdelovalne zemlje kupijo Avstrijci. Foto: BoBo

Zato kmetje pozivajo kmetijsko ministrstvo k zaščiti slovenske obdelovalne zemlje. Skrbi pa jih tudi dejstvo, da ne vedo kakšna fitofarmacevtska sredstva in gnojila uporabljajo tujci na slovenski obdelovalni zemlji, zato jih skrbi tudi morebitno poslabšanje kakovosti pitne vode.

V Apaški dolini je kmetijstvo glavna panoga. Na družinski kmetiji Frasovih v Lešanah redijo približno 70 plemenskih svinj in obdelujejo 65 hektarov zemlje. Kmetijo želijo širiti, a gospodar Martin Fras pravi, da skorajda nimajo možnosti za nakup zemljišč.

Martin Fras bi rad razširil svojo kmetijo, a možnosti za nakup zemljišč skoraj ni. Foto: Cirila Sever

''Dobro polovico obdelovalne zemlje imamo v najemu. Pretežno od Sklada kmetijskih zemljišč, nekaj pa tudi od zasebnikov. Si pa seveda želimo imeti več svoje obdelovalne zemlje za dolgoročni razvoj in obstoj kmetije. Ampak do zemljišč na našem območju praktično ne moremo. Večji del zemljišč, ki so na voljo, kupijo Avstrijci, ki so za zemljo pripravljeni plačati precej več, kot zmorejo naši kmetje. Menim, da bi država morala vzpostaviti neki mehanizem za reguliranje cene kupnine, ker naše kmetije niso v stanju plačati tri ali štiri evre za kvadratni meter, ampak polovico tega. Država bi lahko obmejna območja zaščitila tako, da bi določila katastrske meje občine, kjer bi država uveljavljala brezpogojno predkupno pravico. Naslednja stvar, ki bi jo rad povedal, je to, da mi sledimo KOPOP-programu (Ukrep programa kmetijsko okoljskih podnebnih plačil) na drugem in tretjem vodovarstvenem območju. Kar se pa tiče prvega vodovarstvenega območja, je pa tako, da apaško polje zajema 27 hektarov zemljišč v neposredni bližini vodnjakov. Tudi tam kmetujemo, kjer so predpisani posebni vodovarstveni režimi, na katerih moramo spoštovati stroge omejitve uporabe fitofarmacevtskih sredstev in gnojil. In tudi ta zemljišča lahko preidejo v prodajo tujcem. Če ti ne bodo upoštevali teh režimov, me skrbi, da se utegne poslabšati stanje voda, '' je dejal kmetovalec Fras.

Na družinski kmetiji Frasovih v Lešanah redijo približno 70 plemenskih svinj. Foto: Pixabay

''Avstrijski kmetje, ki imajo pravico do nakupa kmetijskih zemljišč v Sloveniji, imajo tudi status kmeta, ki so ga dobili na upravni enoti v Gornji Radgoni. Če imajo status kmeta, lahko oddajo zbirno vlogo in pridobijo subvencije,''je povedal direktor Kmetijske zadruge Gornja Radgona, Danilo Rihtarič.

Kako je z neposrednimi plačili in ali jih lahko slovenski kmetje uveljavljajo tudi v sosednjih državah, so na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pojasnili: ''Za neposredna plačila (in druge SKP-ukrepe na površino ali živali, ki se uveljavljajo prek vsakoletne zbirne vloge) se v skladu z Uredbo 1307/2013/EU šteje tisti del kmetijskih površin, ki se v npr. sosednji državi članici šteje za samostojno kmetijsko gospodarstvo in se neposredna plačila uveljavljajo v državi članici, v kateri se nahajajo zemljišča, saj gre za izplačila iz njihove nacionalne ovojnice za neposredna plačila. Slovenski kmet pa se mora pozanimati, kako je z vpisom v "register KMG" zadevne države članice. Prav tako je dodelitev plačilnih pravic, ki so podlaga za izplačilo neposrednih plačil (razen proizvodno vezanih podpor), danes možna le iz nacionalne rezerve mladim kmetom ali kmetom začetnikom, pri slednjih pa mora sosednja država preveriti, ali gre res za začetnika (torej nima kmetije že v Sloveniji). To ne velja za Madžarsko, saj nima sistema plačilnih pravic. Po neformalnih informacijah, ki jih ima MKGP, je v preteklem letu le ena kmetija uveljavljala plačila za svoje površine v Avstriji. Da plačil ne uveljavlja več kmetij, je verjetno glavni vzrok v tem, da nosilci ne obvladajo tujega jezika in nimajo informacij o postopkih, kako naj jih uveljavljajo. Tudi velikost kmetijskih površin, ki jih imajo naši kmetje v Avstriji, je večinoma manjša. Omenjena kmetija je začela uveljavljati subvencije v Avstriji ob pomoči avstrijskega ekološkega kmeta - soseda, ki je že pred uveljavljal plačila za svoje površine v Slovenji.''

So fitofarmacevtska sredstva, ki jih avstrijski kmetje pripeljejo iz Avstrije, v Sloveniji sploh dovoljena? Foto: EPA

Vrstni red nakupa kmetijskih zemljišč

''Ena od težav je pa tudi to, da sosedje, ki so lastniki kmetijskih zemljišč pri nas, vsa fitofarmacevtska sredstva in gnojila pripeljejo iz Avstrije. Morda tudi taka, ki niso v Sloveniji registrirana. Menim, da bi bilo treba prevetriti tudi zakonodajo, ki določa vrstni red nakupa kmetijskih zemljišč. Po zakonu je zdaj tako, da ima predkupno pravico prvi solastnik, na drugem mestu je kmet mejaš, na tretjem zakupnik, na četrtem pa drugi kmet. Če je tujec že lastnik določene parcele, ima predkupno pravico, ker si je mejaš in tako dosti lažje pridejo do zemljišč,''je povedal direktor Kmetijske zadruge Gornja Radgona, Danilo Rihtarič.

"Zemljo prodajajo slovenski kmetje"

Je poudaril državni sekretar ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, dr. Jože Podgoršek in dodal: ''Zato pa razmišljamo o možnostih, kako bi slovenskim kmetom omogočili nakup kmetijskih zemljišč. Tako se v teh dneh pogovarjamo z Ribniškim skladom o možnosti stalno odprtega razpisa za ugodna posojila za slovenske kmete, ki bi želeli kupiti zemljišča. S tem želimo na neki način ustaviti prodajo tujcem, na drugi strani pa želimo slovenskim pridelovalcem izboljšati pogoje za nakup zemljišč. Ob tem pa se je treba tudi zavedati, da v skladu z uredbo EU-ja iz leta 2014 mi kot država ne moremo pomagati slovenskim kmetovalcem s kakšno državno pomočjo, ker je v skladu s to uredbo kakršna koli državna pomoč za nakupe kmetijskih zemljišč prepovedana. Smo pa tudi sami pregledali poslovanje oziroma delovanje ene od upravnih enot na obmejnem pasu, in moram iskreno povedati, da so bila vsa zemljišča, ki so se prodala tujcem, prodana v skladu z našim zakonom o kmetijskih zemljiščih. Vsa zemljišča so bila objavljena na oglasnih deskah, pa so jih vseeno kupili tujci, ''je sklenil dr. Podgoršek.

Konkretne rešitve za zaščito obmejnih kmetijskih zemljišč kmetje in lokalna skupnost pričakujejo 21. marca, ko se bodo srečali z ministrico za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dr. Aleksandro Pivec.