Združitev prekmurskih Slovencev z matičnim narodom po prvi svetovni vojni je slovenski praznik, ki ga praznujemo 17. avgusta. Foto: BoBo
Združitev prekmurskih Slovencev z matičnim narodom po prvi svetovni vojni je slovenski praznik, ki ga praznujemo 17. avgusta. Foto: BoBo

Pred sto leti so na pariški mirovni konferenci odločili o usodi Prekmurja. S sklepi konference so Prekmurje priključili Sloveniji, prekmurski Slovenci pa so se združili z matičnim narodom. Prav zaradi pomembnosti jubileja se je vlada odločila, da ustanovi častni odbor, ki bo bdel nad dogodki v počastitev obletnici.

Na čelu 26-članskega odbora je premier Marjan Šarec, predsednik iniciativnega odbora za zaznamovanje stoletnice je nekdanji predsednik Milan Kučan. V odboru so poleg treh ministrov, kulturnega Zorana Pozniča, šolskega Jerneja Pikala in zunanjega ministra Mira Cerarja, tudi rektor ljubljanske univerze Igor Papič, predsednik Zveze Romov Slovenije Jožek Horvat Muc, mariborski nadškof metropolit Alojzij Cvikl in škof evangeličanske cerkve v Sloveniji Geza Erniša.

Dogodki in aktivnosti bodo potekali skozi vse leto, njihov namen pa je v zavesti Slovencev utrditi zavedanje o pomembnosti teh dogodkov pred 100 leti in Prekmurje pokazati kot območje, kjer skupaj živijo tako pripadniki večinskega naroda, pripadniki Madžarov, Hrvatov, Romov, nekoč pa tudi Judov in Nemcev. "Vsi v sožitju razvijajo svoje kulturne tradicije ter izpovedujejo različne kulturne in verske identitete," pravijo v uradu vlade za komuniciranje.

Mestni občini Murska Sobota so za to v tem letu zagotovili dodatna sredstva v višini 191.828 evrov.