Generacija Z glasbo posluša več časa kot povprečno prebivalstvo. Po podatkih raziskave ameriškega podjetja Edison Research, posamezniki iz generacije Z, stari med 13 in 24 let, glasbo vsak dan poslušajo približno 3 ure in 43 minut - kar je povprečno 40 minut več kot preostalo prebivalstvo.

Ob tem skoraj 60% digitalnih domorodcev glasbo posluša preko spletnih predvajalnikov na pametnih telefonih ali računalnikih. Generacija Z pa glasbo ne le posluša, temveč tudi ustvarja.

Ali je to zaradi digitalizacije glasbe lažje, smo povprašali skupino Regen. Glasbeniki iz Ljubljane so znani po tem, da krmarijo med žanri in prepletajo intimne in melanholične zasanjane melodije z živahnimi ritmi in instrumentali, ki spominjajo na osemdeseta leta prejšnjega stoletja.

Ustvarjanje glasbe, ki se ne drži strogo enega žanra, je prav tako ena opaznejših lastnosti glasbenikov Generacije Z. A odločitev za to pri Regen ni bila sidrana v marketinških vzgibih ali rezultatih podatkovnih analiz, pove kitarist skupine, Gašper Sedej. »Mislim, da imamo načeloma vsi glasbeniki v osnovi zelo radi glasbo, kar, hvala bogu, tudi moraš imeti, če se nekako s tem ukvarjaš. S tem pride tudi to, da poslušaš različne zvrsti glasbe. Od tiste, ki ti niso primarno domače, do tiste, ki jo slišiš vsak dan in iz tega formiraš svoj 'zvok'.«

Zaradi digitalizacije in posledične vsesplošne dostopnosti platform za predvajanje pa tudi javnosti dostopne tehnične in programske opreme za snemanje glasbe ni nič čudnega, da se marsikatera skladba dandanes posname kar pri glasbenikih doma, na kavču. Posledično Gaja Kuščer, vokalistka in kantavtorica pri skupini Regen, izpostavi, da je po njenem mnenju »eden večjih izzivov to, da se zelo z lahkoto izgubiš v tem morju prenasičenosti tega trga in je po tem velik izziv lahko to, da dosežeš svoje ciljno občinstvo in se ne izgubiš v tej množici.«

Zato je še toliko bolj pomembno, da so glasbeniki poleg glasbenega ustvarjanja vešči tudi drugih vlog, kot je denimo upravljanja z algoritmi na družbenih omrežjih. Kuščer ob tem doda, da so »ti algoritmi zelo močno orodje, ki ti omogoča dostop do novih občinstev, ampak se je zelo lahko počutiti, kot da nimaš nobenega nadzora, če ne veš, kako ti algoritmi delujejo, saj se zdi, da ni nobenih pravil ali logike za tem, kaj bi moral narediti, kar je lahko plus ali minus«

Sedej med tem doda, da je na trgu ogromno ljudi, ki se ukvarjajo le s tem, kako obrniti algoritme v svojo korist in pravi, da je navsezadnje »vedno odvisno od tega, ali želiš na hiter način doseči prepoznavnost, ali pa jo graditi na dolgi rok«.

Ena od bolj očitnih lastnosti ustvarjalcev glasbenih vsebin generacije Z je namreč tudi ta, da veliko več časa posvečajo gradnji svoje skupnosti poslušalcev. S prihodom družbenih omrežij je, v primerjavi s poprej, komunikacija med glasbeniki in poslušalci postala občutno bolj dvosmerna. In ravno poslušalci in spletne skupnosti na družabnih omrežjih so tiste, ki pogosto odločijo, ali se bo kakšna skupina obdržala. Pri Regen pravijo, da so preizkusili marsikaj, »da bi ugotovili, kaj je najboljši način, da se prilagodiš, kaj bo zagrabilo za tvojo ciljno skupino, predvsem na družabnih omrežjih, ki se mi zdi, da so glavni kanal komunikacije dandanes. Tudi najlažje se usedeš na ta algoritem, ki te potem popelje, da razširiš svoje ciljno občinstvo. Mi smo se na neki točki odločili, da se bomo nehali mučiti s tem, da smo nekaj, kar nismo in smo čim bolj sproščeno pokazali svoj značaj kot ljudje in to svojo strast do tega, kar delamo in je to potem še najbolj avtentično in najmanj stresno zato, ker deliš tako sebe kot svojo glasbo.«

Kljub temu da je dandanes morda v teoriji » lažje zasloveti«, so pri Regen mnenja, da »tudi če si nekdo, ki prek Tok Toka svojo glasbo širi v širne pokrajine na drugem koncu sveta, se mi vseeno zdi, da se bodo ljudje na koncu dneva obrnili k nekomu, pri komer lahko začutijo stik, še posebej pri stvari, ki je tako subjektivna kot glasba.«