Izobraževanje na daljavo v osnovnih in srednjih šolah je bilo pred leti skorajda nepredstavljivo. A izredne razmere v času pandemije covida-19 so vzgojno-izobraževalne in izobraževalne institucije pripeljale do te točke, da so začele iskati nove možnosti za posredovanje in usvajanje znanja na drugačen način. V domala vseh evropskih državah so bili učenci, dijaki, učitelji, študentje in profesorji prisiljeni v hitro prilagoditev na poučevanje in učenje preko spleta, a kljub temu ni šlo brez težav.

Da se je izobraževanje na daljavo v Sloveniji v neki obliki uporabljalo že prej, ,,vendar predvsem kot dopolnilo pouka v živo in popestritev tradicionalnih načinov dela'', pove Jasna Rojc z Zavoda RS za šolstvo:

Po ocenah Zavoda RS za šolstvo je prišlo v času od začetka pandemije covida-19 pa vse do danes do precejšnjega dviga digitalnih kompetenc, v smislu poznavanja orodij oziroma širše palete spletnih okolij. ,,Precej razširjena je bila uporaba spletnih učilnic, postopoma se je uveljavljalo tudi delo na skupnih dokumentih ipd., sicer pa v večjem obsegu tega nismo zaznavali. Izjema so bili dijaki športniki, pri njih se je poučevanje na daljavo že kar močno uveljavilo. Ponekod so tako ravnali npr. z drugače dolgotrajno odsotnimi, zaradi bolezni ipd. Uporaba videokonferenčnih sistemov je bila prej izjema kot pravilo,'' pojasni Rojčeva.

Največja novost, ki je bila v družbi v tem času zaznana, je po besedah Rojčeve ''prišlo do zavedanja, da je pouk v šoli, ki poteka v živo izjemnega pomena, ne zgolj zaradi pridobivanja znanja, temveč tudi zaradi široke palete učinkov, kot je socializacija, učna in psihosocialna podpora, vrstniška interakcija ipd''. Med strokovnjaki Zavoda za šolstvo se je v okviru prilagoditev izobraževanja na daljavo zaradi izrednih razmer v družbi oblikovalo sodelovanje tudi s strokovnjaki iz drugih institucij.

,,Precej velik premik smo zaznali tudi pri učiteljih, predvsem kar se tiče deljenja gradiv, npr. pošiljanja gradiva po elektronski pošti, interaktivnega dela v spletnem okolju, vključevanja dijakov v delo preko videokonferenčnih sistemov, poleg dokumentov so učitelji začeli pripravljati tudi video razlage, prilagodili so praktično delo. Na nivoju šol pa je prišlo do skupnega načrtovanja dela in usklajevanja učitelja, do poenotenja pristopov učiteljev, povezovanja med učitelji in tudi do kolegialne podpore predvsem med učitelji, ki so bolj vešči digitalnih kompetenc, s tistimi, ki imajo s tem še nekoliko težav.''

Rojčeva ob tem doda, da je Zavod medtem šole naslavljal in podprl na različne načine: ,,Na začetku prvega vala so strokovnjaki Zavoda za šolstvo sodelovali z Ministrstvom za šolstvo in NIJZ-jem, tako da so šole usmerjali n podpirali s priporočili, ki so se sproti prilagajala, kasneje pa so te usmeritve postale bolj dorečene in so se postopoma preoblikovale v znane modele organizacije in izvajanja pouka v izrednih razmerah, tako da so bili ti modeli prilagojeni različnim stopnjam epidemije.''

V Sloveniji smo bili v času pandemije med evropskimi državami, ki so imele najdlje zaprte šole. Kljub pričakovanemu pomanjkanju digitalnih kompetenc, so na Zavodu za šolstvo kot največji izziv pri spremembah in uvajanju izobraževanja na daljavo izpostavili na socialno-čustvenem področju in na področju didaktike, pojasni Rojčeva: ,,Pri prvem gre za vprašanja kako podpreti dijake pri spopadanju z novimi okoliščinami, kako zaznavati njihove stiske, kako jih blažiti in preprečevati. Medtem ko na področju didaktike pa je bilo pomembno vprašanje kako vzpostaviti sodelovalno učenje, kako pridobivati povratne informacije o napredku dijaka, kako uporabiti ustrezne metode dela za spletno okolje, ne gre zgolj za enostaven prenos dela v živo v neko digitalno okolje brez prilagoditev, tak pristop običajno ni ustrezen.''

V primeru morebitnih podobnih kriz in okoliščinah, bi bilo na področju izobraževanja vsekakor potrebno graditi tako na pozitivnih kot negativnih izkušnjah iz koronskega obdobja še doda Jasna Rojc z Zavoda za šolstvo: ,,Vsekakor bi bilo potrebno na pridobitvah in tudi negativnih izkušnjah iz koronskega obdobja graditi naprej, tako na strani učiteljev, sistema, kot na strani dijakov. Pri vseh bi bilo potrebno sistemsko razvijati potrebne kompetence, morda najlažje tako, da posamezne aktivnosti tudi v času pouka v živo smiselno in strokovno utemeljeno bogatimo z delom v digitalnem okolju. Zato je nujno usposabljanje v prvi vrsti vseh strokovnih delavcev, pa tudi ozaveščanje o prednostih in omejitvah dela na daljavo.''


Lidija Petković, Radio Slovenia International; projekt Euranet Plus – Boljše razumevanje Evrope