Slovenci smo znani po svoji naklonjenosti do narave, saj radi preživljamo čas v gozdovih, hribih in v drugih naravnih okoljih. Na podeželju se še vedno ohranja stik z naravo, kar omogoča ljudem boljše poznavanje osnovnih vrst organizmov, vključno s pticami. Vendar pa strokovnjaki opažajo razliko med generacijami in tudi med mestom in podeželjem. Zlasti pri mlajših generacijah se zdi, da poznavanje narave in njenih prebivalcev upada.

Varstvo okolja in ohranjanje narave sta postala eni ključnih globalnih prioritet v zadnjih letih. Za dosego trajnostnega razvoja in varovanje dragocenih naravnih virov je nujno, da se zavemo pomena vzgoje mladih za spoštljiv odnos do okolja. O tem pomembnem vprašanju smo se pogovarjali z ornitologom Tilenom Basletom iz Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS), ki ima bogate izkušnje z delom z različnimi starostnimi skupinami: »Starejše generacije so bolj povezane z naravo, saj so bile v preteklosti bolj v stiku z njo in so tudi bolje opazovale svet okoli sebe. Danes pa se soočamo s problemom, da nekateri mlajši otroci v šolskih skupinah ne znajo več našteti niti petih vrst ptic.«

S tem se strinja tudi Meta Pivec, strokovna sodelavka Botaničnega vrta Univerze v Mariboru, kjer se že vrsto srečujejo z obiskovalci, tudi z mladimi, ki izražajo veliko zanimanje za naravo. Opaža, da prihaja v vrt vedno več mladih družin in generacij, ki morda niso odraščale na podeželju ali pa njihovi starši niso imeli stika z naravo. Vendar je danes postalo moderno ponovno imeti stik z naravo, celo med tistimi, ki živijo v mestih: »Vse več ljudi začenja pridelovati lastno zelenjavo na balkonu ali vrtu, kar kaže na povratek zanimanja za rastline in naravo nasploh.«

Po mnenju Basleta je za upad poznavanja narave odgovornih več dejavnikov. Velik vpliv ima formalni izobraževalni program, kjer je ekologija in poznavanje narave premalo izpostavljeno glede na aktualno podnebno in biodiverzitetno krizo. Poudarja pa tudi pomen tega, da so otroci enostavno premalo fizično v stiku z naravo, saj veliko časa preživijo pred zasloni. A družabni mediji in splet niso nujno slabi, saj lahko otroci prek teh medijev komunicirajo, se povezujejo in delijo svoje znanje tudi o naravi, kar je lahko zelo pozitivno. Opozarja pa na nujno spremembo učnih programov in na večji poudarek ekologiji: » Preveč specifične in nepotrebne vsebine bi bilo bolje zamenjati z bolj osredotočenimi vsebinami o biodiverziteti in ekoloških procesih. Ekologije je v šolskih vsebinah enostavno premalo.«

V Botaničnem vrtu Maribor imajo veliko programov za otroke, od vrtca naprej, razlaga Meta Pivec: »Za najmlajše izvajamo spoznavanje narave v obliki sprehoda po botaničnem vrtu, učne delavnice, kjer otroci ob tem nekaj izdelajo. V drugi in tretji triadi osnovne šole priporočamo ogled botaničnega vrta v obliki naravoslovnega dneva, kjer šole lahko izbirajo med različnimi temami. Najbolj obiskana pa je trajnostna pridelava hrane, kjer govorimo o pridelavi hrane, saj ta v klasičnem načinu zelo negativno vpliva na okolje, predvsem z mineralnimi gnojili, tudi monokulture ni so najboljše … Pogovarjamo se o tem, kaj lahko naredimo, da bi bil ta vpliv čim manjši, kako lahko rastline gojimo čim bolj naravi in nam prijazno. S pomočjo različnih delavnic, z vodenjem skupin ter izobraževalnimi dnevi na vrtu spodbujamo zavedanje o pomenu narave in okolja.« V Botaničnem vrtu Maribor pa imajo tudi veliko gensko banko številnih samoniklih, pa tudi redkih tujerodnih rastlinskih vrst, zbirajo in hranijo pa tudi naše avtohtone sorte nekaterih vrst sadnega drevja (številne sorte jablan, sliv, breskev, hrušk) ter stare in redke kultivarje poljščin (vrste in sorte ječmenov, žit, rži).

Tudi društvo DOPPS ima ključno vlogo pri ozaveščanju in izobraževanju mladih ter širše javnosti o pomembnosti poznavanja narave. S svojimi programi, kot so mladinski in ornitološki raziskovalni tabori, izleti ter predavanji, spodbujajo mlade in starejše, da se povežejo z naravo, spoznavajo ptice ter raziskujejo in razumejo njeno ranljivost ter potrebo po varovanju. Eden najbolj priljubljenih programov v društvu pa je prepoznavanje petja ptic.

Evropska unija poudarja pomen poznavanja in ohranjanja narave, saj ima več iniciativ in programov za ohranjanje narave, ki so usmerjeni v zaščito biotske raznovrstnosti, habitatov, rastlinskih in živalskih vrst ter ohranjanje naravnih ekosistemov. Takšni programi so med drugim Natura 2000, ki ohranja habitate in predstavlja največje omrežje za zaščito narave na svetu, program LIFE je finančni instrument, ki omogoča financiranje različnih projektov varovanja okolja, vse pa je podprto z mnogimi direktivami in tudi strategijo biodiverzitete do leta 2030, ki skuša v najnovejšem okviru obnoviti vsaj 30 % degradiranih ekosistemov in zaščititi vsaj 30 % evropskih zemljišč in morij.

Poudariti pa je pomembno, da je za ohranjanje narave ključno ne le natančno poznavanje organizmov, temveč tudi razumevanje, kot pa poudarja Tilen Basle, je nujno predvsem, da jo imamo radi: »Brez tega, da imamo naravo enostavno radi, ne bo šlo. Izkazalo se je, da če ljudem pokažemo, kako lepa je narava in kako pomembno je, da jo imamo, če se z njo zbližamo, potem jo tudi veliko lažje varujemo.«

Darja Potočan, Radio Slovenia International - Radio Si / Euranet Plus - boljše razumevanje Evrope #euranetplus