Sončne elektrarne so ena izmed oblik pridobivanja energije in nedvomno eden tehnično in ekonomsko boljših ukrepov za doseganje podnebnih ciljev. V tokratni oddaji o tem, kakšen je potencial sončnih elektrarn v Sloveniji, zakaj je bila lani zavrnjena okoli petina vlog za samooskrbne sončne elektrarne in kaj prinaša novi omrežninski akt, ki bo stopil v veljavo prihodnje leto.

Kot pravi predsednica Združenja slovenske fotovoltaike Nina Hojnik, gre - tudi po izračunih Instituta Jožefa Štefana - za najhitrejšo pot za čimprejšnjih izkoristek sončnega potenciala v Sloveniji.
»V Sloveniji je potencial sončnih elektrarn zelo velik, že Institut Jožef Stefan je pripravil natančno analizo, kakšen je ta potencial. Oni so se v bistvu osredotočili samo na potencial sončnih elektrarn na strehah v Sloveniji, kaj bi bilo, če bi z vse strehe v Sloveniji pokrili s sončnimi elektrarnami. Ta študija je bila izvedena leta 2019 in je pokazala, da se pogovarjamo o teravatih razpoložljive sončne energije. Če povemo zelo enostavno, sončne energije bi bilo v Sloveniji na voljo več kot je potrebujemo, ampak kljub temu, da so sončne elektrarne ekonomsko in okoljsko najbolj ustrezen pristop k doseganju ciljem zelenega prehoda, jih ne moremo razumeti izven okvirja ostalih pogojev ki jih potrebujemo za implementacijo takšnega sistem. Po vseh analizah, po vseh študijah, so sončne elektrarne ekonomsko in okoljsko najbolj smiselna izbira, seveda je pri tem pomembno, da so tudi časovno najbolj smiselna izbira, ker jih je možno hitro implementirati tako v prostor kot na strehe je pa seveda potrebno ustrezno podporno okolje za tako izvedbo.«

V letošnjem letu je bilo tako v Sloveniji postavljenih rekordno število sončnih elektrarn, skupno jih je že več kot 40.000. Največja pa tista v Brežicah:
»Zdaj, v skladu z zadnjimi podatki za prvo polletje letošnjega leta je skupno število samooskrbnih elektrarn že čez 35.000, vse skupaj imamo v Sloveniji skoraj 40.000 sončnih elektrarn, pomembno je poudariti, da je več kot tretjina samooskrbnih elektrarn bila postavljena v lanskem letu, ko smo beležili rekordno rast, letošnji podatki pa trenutno kažejo na še večje število sončnih elektrarn in tudi na višjo skupno priklopno moč, največja sončna elektrarna je trenutno v Brežicah in je tudi prva, ki dosega moč šest megavatov, se pa od drugih razlikuje po tem, ker je drugačna po načinu priključitve na električno omrežje in deluje v kombinaciji s Hidroelektrarno Brežice, torej govorimo o tako imenovani hibridni sončni elektrarni.«

In ker je sončnih elektrarn vedno več, naša omrežje oz. podporna infrastruktura pa preslaba, je bila lani zavrnjena okoli petina vlog za samooskrbne sončne elektrarne. Največ zavrnitev oz. omejitev moči je bilo na območju Elektra Maribor, sledi Elektro Ljubljana in nato Elektro Celje. Malo zavrnitev je na območju Elektra Primorska in še manj na območju Elektra Gorenjska.
»Trenutno, kot vemo, omrežje še ne omogoča namestitve sončne elektrarne na vsako streho, saj ni bilo zato grajeno in tudi ni ustrezno posodobljeno, srednjeročna rešitev se tako trenutno kaže recimo v hranilnikih proizvedene energije, ki imajo lahko tudi vlogo omejitve oddane energije in posledično sončna elektrarna prekomerno ne obremenjuje omrežja. Pri rešitvah lahko govorimo o ustrezni nadgradnji omrežja, ampak to so stvari, ki trajajo veliko časa, je dejstvo, da je omrežje na nekaterih delih že nasičeno, saj ni bilo grajeno za potrebe zelenega prehoda, kot ga razumemo danes. Recimo približno petnajst let nazaj še povprečni gospodinjski uporabnik ni razmišljal o prehodu tako ogrevanja na električno energijo, hkrati morda električnega osebnega vozila ter na drugi strani še o sončni elektrarne, predvsem ni bilo grajeno za toliko razpršenih virov, naše omrežje je bilo grajeno za distribucijo električne energije od velikih elektrarn do končnega uporabnika. Seveda ga je možno ustrezno nadgraditi, ampak ob trenutni rasti že samega fotovoltaičnega sektorja in števila sončnih elektrarn, elektrodistribucijska podjetja ne morejo trenutno slediti tej rasti, v načrtu seveda imajo nadgradnjo, ta se posodablja prihodnje leto, ampak mi imamo že trenutno v veljavi nekaj ukrepov, eden izmed ukrepov je samo motiviranje uporabnika k aktivnemu odjemu, poenostavljeno povedano, elektriko je potrebno porabiti tam in takrat, ko se proizvaja, zdaj drugo leto pričakujemo uveljavitev tudi novega omrežninskega akta, ki bi naj uporabnika k temu spodbujal.«

In ravno novi omrežninski akt, ki bo stopil v veljavo v začetku prihodnjega leta, sproža negodovanja med morebitnimi novimi slovenskimi uporabniki samooskrbnih sončnih elektrarn. A kot je povedala Hojnikova, se mora trenutni net metering, ki ga ima zelo malo držav, zaključiti, saj je v nasprotju z evropsko zakonodajo, potem pa bomo prešli na čisto druge pogoje delovanja sončnih elektrarn:
»Z letošnjim letom se izteka to letno netiranje električne energije, ki velja za samooskrbne elektrarne, kar pomeni, da ta proizvedena energija, ki jo sončna elektrarna proizvede, se v bistvu letno netira, kar pomeni, da uporabnik plača samo energijo in omrežnino za tisto energijo, ki jo prevzame iz omrežja, samo razliko. To se z letošnjim letom zaključili in hkrati se uveljavlja novi omrežninski akt, ki uvaja pet tarifni sistem, ki spodbuja uporabo takrat, ko je omrežje najmanj nasičeno, sončne elektrarne delujejo podnevi, omrežje je takrat najbolj nasičeno in zaradi tega je potrebno zagotoviti takratni trenutni odjem. Zdaj celotno okolje - zakonodajno in pravno - še ni čisto ustrezno urejeno za prihodnje leto in zato še konkretnih odgovorov na vsa vprašanja nimamo, negodovanje pa je ravno iz tega razloga, zaradi tega, ker je še veliko neznank na tem področju. Potrebno pa je povedati, da je za samooskrbne elektrarne še nekaj časa za ostati v starem sistemu, skratka uporabniki, ki bi se želeli odločiti za samooskrbno elektrarno imajo do konca tega leta čas, da oddajo vlogo za soglasje za priključitev in potem do konca prihodnjega leta čas, da izvedejo investicijo oziroma da začne elektrarna delovati in potem lahko ostanejo v tem režimu. Za vse ostale pa bo pač potrebno poiskati neke bolj kompleksne modele ali v kombinaciji s hranilniki ali kako drugače in poiskati ustrezne rešitve, zato da bo investicija imela neko ustrezno finančno sliko, če se lahko tako izrazim, da bo doba povračila investicije približno podobna temu, kar beležimo danes.«

Na drugi strani strokovnjak za energetiko mag. Leon Valenčič, pravi, da sončne elektrarne niso rešitev, demantiral je tudi izjavo premierja Roberta Goloba, da bi v prihodnje dostop do sončnih elektrarn omogočili tretjini slovenskih gospodinjstev, a kot pravi Valenčič, bomo potem vsi ostali brez elektrike.