Nekdo, ki je zaposlen, lahko na svojem delovnem mestu na različne načine prispeva k trajnostnemu razvoju, ohranjanju narave in okolja. V tem primeru rečemo, da je njegovo delo okolju prijazno. Določena delovna mesta pa so prav zelena, čeprav delodajalci pri objavi prostih delovnih mest, le-teh ne označujejo tako.

V Sloveniji koncept zelenih zaposlitev, kar je v državah EU trend, ni več tako nov. Prve premike v smer trajnostnega razvoja lahko zasledimo med letoma 2005 in 2010.

Iris Lojevec, svetovalka v Službi za zaposlovanje na Zavodu za zaposlovanje uvodoma pojasni, da ,,niti v Sloveniji, niti med državami članicami EU še ni oblikovane definicije o tem, kaj prav zaprav pomeni pojem zelenih delovnih mest. Lahko pa razumemo, da gre za delovna mesta, ki prispevajo k izpolnitvi ciljev trajnostnega razvoja, podnebnih sprememb in krožnega gospodarstva. Šele v zadnjem letu izvajanja programa pa dejansko vodimo nekaj informacij o vrstah zaposlovanja in usposabljanja v katera se vključujejo brezposelne osebe in delodajalce pri tem celo spodbujamo. Namreč pri nekaterih programih subvencioniranega zaposlovanja delodajalce motiviramo, da v svoje kadre vlagajo tudi na način, da jih vključujejo v interna ali zunanja usposabljanja, vrsta teh izobraževanj pa ni nujno vezana samo na zelena delovna mesta.''

Po besedah sogovornice na Zavodu za zaposlovanje ponudb delodajalcev, ki bi se izrecno nanašale na zelena delovna mesta, ne spremljajo oz. niso za to pristojni, so pa v okviru leta 2020 razpisanega pilotnega programa za zaposlovanje na zelena delovna mesta, oblikovali okvirni seznam poklicev, ki sicer ,,nakazujejo na poglobljen odnos do okolja''. Delodajalci takrat še niso bili pripravljeni na ta korak, medtem ko je bilo zanimanje za subvencije v lanskoletnem javnem povabilu, ki se je pred nekaj tedni zaprlo, precej večje, pojasni Lojevčeva: ,,Dejanska realizacija vključenih je bila po prvem javnem povabilu sedeminšestdeset zaposlitev, od zadnjega javnega povabila, ki smo ga objavili in je predvidevalo zaposlitev tristo brezposelnih oseb, pa smo sklenili pogodbe že s tristo enaindvajsetimi brezposelnimi osebami. Program posredno ozavešča in opozarja na pomen družbenih vrednot, ki se odražajo tudi v načrtnem zaposlovanju, denimo z aktivno vlogo in sinergijo delovanja vseh deležnikov na trgu dela, tudi s preoblikovanjem obstoječih in z ustvarjanjem novih delovnih mest, na katerih se bodo zaposlovali osveščeni in družbeno odgovorni delavci.''

Da je upravljanje zelenega prehoda bolj zapleteno od preteklih procesov gospodarskega prestrukturiranja pa po besedah Iris Lojevec z Zavoda za zaposlovanje RS opozarja tudi mreža evropskih zavodov za zaposlovanje.

Pred mikrofon smo povabili tudi direktorico Slovenske fundacije za trajnostni razvoj, Umanotera, Gajo Brecelj, ki je poudarila, da je potrebno na pojem zelenih delovnih mest gledati široko, z večih zornih kotov: ,,Kar se tiče definicije, če povzamemo neko skupno rdečo nit, govori o tem, da so zelena delovna mesta dostojna delovna mesta v zelenem gospodarstvu. In sicer, da zmanjšujejo vplive na okolje in izčrpavanje naravnih virov, kar je tudi koncept trajnostnega razvoja. Hkrati pa govorimo o socialni pravičnosti in okoljski vzdržnosti. Ne delamo recimo ukrepov, kjer z eno lopato luknjo zakopljemo, z drugo jo pa hkrati odkopljemo.''

Po besedah Brecljeve so zelena delovna mesta na prvo žogo delovna mesta v ekološkem kmetijstvu, v gozdno-lesni industriji, novi poklici, ki so se začeli pojavljati v zadnjih desetih letih, kot so svetovalci za varstvo okolja, inštalaterji sončnih oz. vetrnih elektrarn, okoljski pravniki, učitelji idr.: ,,Zelo raznoliki so, ne moremo jih zreducirat na en majhen krog, ampak ravno to govori o tem, da je pravzaprav podnebno nevtralna družba, trajnostni razvoj, okoljska vzdržnost to horizontalna tematika. Se pravi, da se mora v vse pore družbe umestit. Ena delovna mesta so sama po sebi zelena, en kup delovnih mest pa lahko ozelenimo, niso pa prvenstveno zelena, kot je recimo ekološki kmet. Nekatera pa so pač takšna, da nikoli ne bodo morala biti zelena, kot npr. delavec v termoelektrarni.''

Tako kot številne druge okoljevarstvene organizacije, ki stremijo tudi k uveljavljanju trajnostnega razvoja v nacionalnih politikah, tudi pri Umanoteri poudarjajo koncept pravičnega zelenega prehoda, vključno do zaposlenih oz. do delavcev.

,,Vemo, da se bodo ena delovna mesta morala zapreti, kot ta, ki sem ga npr. omenila, v termoelektrarni, v premogovniku, ampak o tem je potrebno razmišljati danes oz. včeraj. To je potrebno ustrezno nagovoriti vnaprej, da jih lahko prestrukturiramo, naredimo načrt, kaj bo z njimi, in po drugi strani, da ne bodo glavna bremena padala na delavce, ampak, da se bo ta odgovornost pač glede na moč v družbi ustrezno porazdelila,'' pojasnjuje Gaja Brecelj.

Splošen interes podjetij v Sloveniji na organizacijski ravni za celovitejšo strateško preobrazbo v trajnostni razvoj naj bi se z leti zelo povečal, pojasnjuje Brecljeva iz Umanotere, a kljub temu opozarja, da bo potrebno delati velike korake: ,,Tukaj ima veliko vlogo država, s tem, kam usmerja gospodarstvo in podjetja, na kakšnem način razpisuje subvencije, na kakšnem način spodbuja trajnostno preobrazbo. Pri nas delamo veliko na konceptu zelene pisarne, kar pomeni ozelenjevanje pisarniškega dela organizacij. Tukaj se vidi, kakšna je ključna zavezanost vodstva, da gre resno in iskreno v to, kako se oskrbujejo z energijo, na kakšnem način ravnajo s toplotno in električno energijo, mobilnost, promet je v Sloveniji seveda velik faktor, hrana, potrošnja, infrastruktura.''

V sklopu pred leti opravljene analize glede potencialov za zelena delovna mesta v Sloveniji so pri Umanoteri izpostavili naslednja področja: ,,Ekološko kmetijstvo, učinkovita raba naravnih virov, gozdno-lesna veriga, proizvodnja energije iz obnovljivih virov, povečanje energetske učinkovitosti in trajnostni turizem. Pogledali smo kolikšen je potencial za zelena delovna mesta in za ozelenjena delovna mesta, pri čemer smo prišli do številke dvesto petdeset tisoč. Velika večina jih je lahko seveda iz naslova trajnostnega turizma, kjer nikjer ni rečeno, da ne bi mogli ozelenit celotnega turističnega sektorja. Ključni poudarek je, da ima Slovenija res ogromen potencial, sploh sončna energija je pri nas največji neizkoriščen potencial in tukaj se odpira celo polje,'' pove Brecljeva.

Direktorica Slovenske fundacije za trajnostni razvoj, Umanotera, Gaja Brecelj, za konec doda, da lahko pri prevzemanju trajnostnih načel podjetij, zagotovo pomagajo številni primeri dobrih praks: ,,Ne smemo si delati utvare, da je resnično trajnostno delovanje neka znanstvena fantastika, učimo se od njih, vprašajmo jih, kako so oni to naredili. Na Umanoteri se trudimo zbirati dobre prakse iz različnih organizacij, tudi z občin in drugod, da se, učinki tovrstnega delovanja so namreč mnogoteri.''


Več o tem, kakšno je stanje na področju zelenih zaposlitev v drugih državah članicah EU, pa lahko slišite v daljšem podcastu v našem spletnem arhivu 365.


Lidija Petković, Radio Slovenia International; projekt Euranet Plus – Boljše razumevanje Evrope