Zaskrbljujoče je slišati, da se Slovenija glede na zadnje poročilo Medvladnega panela za podnebne spremembe segreva dvakrat hitreje od svetovnega povprečja. Medtem pa so rezultati evropske raziskave Climate of Change pokazali, da je Slovenija trenutno država z najslabšo podnebno politiko v Evropski uniji.

Glede na rezultate največje znanstvene študije o anksioznosti zaradi podnebja pri otrocih in mladostnikih, objavljene septembra lani, skoraj polovica anketiranih mladih po vsem svetu poroča, da anksioznost, povezana s podnebjem, vpliva na njihovo vsakdanje življenje in delovanje.

Tudi evropska raziskava Climate of Change je pokazala, da so poleg onesnaževanja okolja in revščine za mlade v Sloveniji med 15. in 35. letom podnebne spremembe največja težava, s katero se trenutno spoprijema svet. A takšnih, ki so zelo ali izjemno zaskrbljeni zaradi podnebnih sprememb, je 36 odstotkov, kar je deset odstotkov manj od povprečja v 23 evropskih državah.

Mladi za podnebno pravičnost, ki ga povečini sestavljajo dijaki in študenti, so eno od gibanj, ki slovensko javnost in odločevalce nagovarjajo na temo boja proti podnebnim spremembam. Predstavnica Katrin Žnidarčič pove, da si v osnovi prizadevajo za pravičnejšo družbo, tako v smislu podnebja, okolja kot tudi na socialnem področju: ,,Želimo si, da bi bila skrb za naravo nekaj samoumevnega, da prihodnost posameznika ne bi bila pod vprašajem. Govorimo o prihodnosti, ki se tiče mene, vas, nas in vseh prihodnjih generacij. Tisto, kar nas najbolj jezi, je prav to, da se z našo prihodnostjo igrajo predvsem starejši akterji, odločitve katerih bodo imele katastrofalne posledice, s tem da nanje ne bodo vplivale. Naša največja skrb pa je to, da prihodnosti sploh ne bomo imeli. Okoljski aktivisti povsod po svetu velikokrat uporabljajo stavek: Ni planeta B., s čimer želimo opozoriti prav na dejstvo, da se ta trenutek sprejemajo zelo pomembne odločitve za prihodnost našega planeta.''

V Sloveniji mladi nimajo enega predstavnika, ki bi javnost in določevalce nagovarjal v njihovem imenu, kot je to recimo švedska aktivistka Greta Thunberg. Raje nastopajo skupaj, saj je njihovo sporočilo tako močnejše.

Pri predstavljanju svojih stališč, tako zahtev kot rešitev, v luči prizadevanj za blaženje podnebnih sprememb Katrin poudari, da se odločevalci pogosto obračajo nanje z vprašanji o ukrepih in politikah: ,,Imamo splošne zahteve, ki jih bomo najverjetneje posodobili, sicer pa se trudimo, da vedno, ko javno kritiziramo določene določitve, najti tudi rešitve za sprejete napake. Žal nikoli niso uslišane, zelo redko sploh prejmemo odziv na poslano. Edini premiki so morda neki bežni poskusi debatiranja z nami s strani odločevalcev, pa vendar gre za znak, da smo tudi mi pomemben akter v naši družbi. S kolegi iz tujine smo sicer v stiku, smo na tekočem s tem, kar se dogaja v internacionalnem delu gibanja Fridays for Future. Zagotovo imamo skupne točke, saj so nekateri aspekti podnebnega boja neodvisni od lokacije, imamo pa tudi zahteve, ki so specifične za dogajanje in problematiko v Sloveniji.''

Slovenskim mladim podnebnim aktivistom se zdi zakonodaja, ki se piše, premalo ambiciozna. Zahteve Mladih za podnebno pravičnost si lahko preberemo tudi na njihovi spletni strani. Med drugim zahtevajo vključitev celostne, družboslovne, humanistične in naravoslovne obravnave okoljskih tematik v učne načrte na vseh ravneh izobraževanja ter v prihajajočo Belo knjigo o vzgoji in izobraževanju.

Ob tem se zavedajo, da je pri naslavljanju podnebnih sprememb nujno, da celotna družba dela korake k spremembi načina življenja. Še posebej izpostavljajo okolju prijazen prevoz, hrano rastlinskega izvora in varčevanje z energijo.

Na vprašanje kako so Mladi za podnebno pravičnost zadovoljni z aktivnostjo mladih na tem področju pri nas pa Katrin Žnidarčič odgovarja: ,,Aktivnost in sodelovanje je precej okrnil covid, zato verjamem, da je marsikomu samo preživetje v teh časih onemogočilo aktivno sodelovanje v družbi, saj so bile prioritete drugačne. Bi pa si sedaj, ko se stvari počasi vračajo v neko normalnost, seveda želeli, da bi se nam pridružilo še več aktivnih oseb, ki si želijo sodelovati v okoljskem boju. Potrebujemo vsako osebo, ki ji ni vseeno.''

Zadnja večja javna akcija v kateri so mladi pri nas opozorili na podnebno krizo in potrebne spremembe je bil globalni dan podnebnih protestov septembra lani, pri čemer so protestirali v vsaj petih mestih po vsej državi. Naslednjo vseslovensko akcijo so Mladi za podnebno pravičnost sklicali za 25. marca, med drugim v Ljubljani, Mariboru in Kopru.


Lidija Petković, Radio Slovenia International; Projekt Euranet Plus – Boljše razumevanje Evrope

Podnebna anksioznost mladih v EU
Foto: European Community/Euranet Plus
Foto: European Community/Euranet Plus