Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Hudo!

621 oddaj

621 oddaj


Vsako soboto med 9.05 in 10. uro se imamo na 1. programu HUDO, saj skupaj z znanimi gosti, mladimi sogovorniki in izbrano glasbo, govorimo o kakšni zelo zanimivi temi. Obdelamo tako sproščene kot resne – od šolskih, prostočasnih, ekoloških, športnih tem do težav, s katerimi se mladi soočajo v času odraščanja. Mikrofone prepustimo tudi mladim novinarjem, ki so delo radijskih voditeljev spoznali na novinarskih delavnicah Programa za mlade Radio Hudo!. Sami izberejo temo, posnamejo prispevke, izberejo glasbo, napišejo scenarij in odvodijo oddajo – in se imajo seveda HUDO!

Hudo!

Vsako soboto med 9.05 in 10. uro se imamo na 1. programu HUDO, saj skupaj z znanimi gosti, mladimi sogovorniki in izbrano glasbo, govorimo o kakšni zelo zanimivi temi. Obdelamo tako sproščene kot resne – od šolskih, prostočasnih, ekoloških, športnih tem do težav, s katerimi se mladi soočajo v času odraščanja. Mikrofone prepustimo tudi mladim novinarjem, ki so delo radijskih voditeljev spoznali na novinarskih delavnicah Programa za mlade Radio Hudo!. Sami izberejo temo, posnamejo prispevke, izberejo glasbo, napišejo scenarij in odvodijo oddajo – in se imajo seveda HUDO!


25.03.2017

Roševi literarni nagrajenci 2017

Spoznajte letošnje Roševe nagrajenci. Povedali bodo zakaj pišejo in kaj jih navdihne.

26 min 21 s

18.03.2017

Hudo! - Družinski odnosi, Stari trg pri Ložu

Kako veliko družino imaš pa ti? Sobotna jutra so pri večini najstnikov rezervirana za spanje. A včasih se zgodi, da jih iz postelje predčasno vrže mlajši brat, ki preveč na glas gleda risanke ali mlajša sestra, ki se igra sobotno čajanko s svojimi punčkami. Občasno pa je glavni krivec za to, da spanca ne podaljšajo do popoldneva, kar mama, ki se z očetom na glas pregovarja, kaj bo ta dan za kosilo in kam bodo odšli na izlez. Vsi imamo seveda radi svojo družino, nas pa njeni člani lahko kdaj tudi razjezijo. O družinskih odnosih in rejništvu smo se pogovarjali v današnji oddaji z mladimi iz Starega trga pri Ložu. Da lahko v krogu družine hitro pride do kakšnega spora so nam povedali najmlajši iz OŠ heroja Janeza Hribarja Stari trg pri Ložu. Kje prihaja do kratkega stika med najstniki in njihovimi starši, zakaj se največkrat skregajo in kako se potem pobotajo? Kako je imeti družino s sedmimi otroki, kje se pri njih največkrat zatakne in kako rešijo prav vsak spor, je povedala Albina Ponikvar. Velika družina Večina najstnikov ima enega, morda dva ali tri brate in sestre. Včasih, ko vstanemo na levo nogo, ko imamo svoje muhe ali res slab dan in bi imeli samo radi mir in tišino, nam je že eden preveč. Si predstavljate, kako pa je živeti v družini z desetimi brati in sestrami? Miru je sicer res bolj malo, tudi pralni stroj je ves čas v pogonu, zato pa so trenutki, ko se vsi zberejo, nasmejijo in imajo lepo, toliko bolj dragoceni, sta povedali naši sogovornici, gospa Baraga in učenka Rebeka. Rejništvo O družinskih odnosih smo z najstniki iz Starega trga pri Ložu veliko povedali danes. Kljub temu da se kdaj skregajo s svojimi s starši, so vsi v en glas zatrdili, da jih imajo neskočno radi. In se strinjali, da so lahko srečni, da jih imajo. Kajti vsi otroci ne delijo te sreče. Včasih se v družini tudi kaj zalomi in takrat otroci odidejo v rejništvo. Več o tem nam je povedala Petra Kogej. O tem, kakšno je življenje v veliki družini pa o tem, kako ima prav vsak od nas kdaj slab dan ali vstane z levo nogo, zaradi česar pride do neljubih sporov in prepirov in kako se potem lahko z malo dobre volje pobotamo in zgladimo vse, smo se pogovarjali v današnji oddaji Hudo! – posnetek oddaje najdete zgoraj, več fotografij z novinarskih delavnic in današnjega obiska radia pa najdete na našem Facebook profilu Program za mlade.

46 min 2 s

11.03.2017

Hudo! - Zelišča z OŠ Dolenjske Toplice

O tem, kako koristne so zdravilne rastline, za kaj vse lahko uporabimo zelišča in začimbe in kaj vse lahko iz njih izdelamo, so v tokratni oddaji predstavili mladi novinarji iz Osnovne šole Dolenjske Toplice. Več na: http://radioprvi.rtvslo.si/2017/03/hudo-18/

46 min 1 s

04.03.2017

HUDO! - O nasilju in mediacji z OŠ Franja Malgaja Šentjur

Mladi novinarji iz Šentjurja pravijo, da se o nasilju govori premalo, zato so si zastavili cilj, da v tokratni oddaji raziščejo, zakaj do nasilja sploh prihaja, ali je le fizično nasilje tisto, na katerega moramo biti pozorni, kaj narediti, če smo priče nasilju in kako lahko z mediacijo razrešimo marsikateri spor. Vrste nasilja Vsakemu izmed nas je zelo pomembno, da se doma, v šoli ali na poti počuti varnega in svobodnega. Vsako nasilje pa povzroči občutke tesnobe in nezaupanja. Čeprav večina najprej pomisli na fizično nasilje, verjetno tudi zato, ker so njegove posledice najbolj vidne pa poznamo tudi druge vrste. Koliko jih poznajo mimoidoči, so mladi Šenjurčani preverili z radijskim mikrofonom. Fizično ali telesno nasilje je najbolj prepoznano nasilje, saj je edino, ki pušča vidne posledice na žrtvi. Sem štejemo nezaželeno stiskanje, trepljanje, odrivanje in porivanje, klofutanje, lasanje, zaušnice, udarce z roko, predmetom, boksanje, lažje poškodbe, hude telesne poškodbe, pohabljanje, umor. Specifična oblika fizičnega nasilja je spolno nasilje, kjer se žrtev ne strinja s spolnim dejanjem. Pod spolno nasilje spada posilstvo, spolna zloraba otrok, spolno nadlegovanje, incest, siljenje h gledanju pornografskih revij, prisiljen spolni odnos, prisiljeno slačenje, prisiljeno poljubljanje, otipavanje, opazovanje, fotografiranje, skratka vse dejavnosti povezane s spolnostjo, kjer druga oseba ne pristane oziroma, pristane pod prisilo. Najbolj razširjena oblika nasilja je psihično ali duševno nasilje in je lahko veliko bolj boleče in škodljivo, kot fizično nasilje. Psihično nasilje je težje prepoznati, saj so žrtve pogosto nesamozavestne in negotove v sebi, zato se umikajo pred družbo, se počutijo ponižano in manjvredno. K psihičnemu nasilju prištevamo dejanja, ki najpogosteje potekajo na verbalni ravni in negativno vplivajo na samozavest, samopodobo in samozaupanje druge osebe. Sem sodi grobo kritiziranje, žaljenje, zmerjanje, poniževanje, ustrahovanje in grožnje z besedami, kričanjem, telesno držo, ustvarjanje negativnih mnenj na podlagi predsodkov in stereotipov, poniževanje, izločanje in ustvarjanje klime strahu in terorja. Ne smemo pozabiti tudi na verbalno ali besedno nasilje, kamor prištevamo zafrkavanje, posmeh, dajanje vzdevkov, tikanje brez soglasja sogovorca, podcenjevanje, omalovaževanje, žalitve, zmerjanje, nadiranje, zaničevanje, ščuvanje, grožnje ter ekonomsko nasilje ali ustrahovanje – zahtevo po denarju ali drugih materialnih dobrinah; povzročitelj zahteva da mu žrtev piše domače naloge, pomaga goljufati pri preizkusih znanja, da ne pove o vandalizmu, ki mu je bil priča ipd. Kako reagirati ob nasilju? Vsi vemo, kaj moramo narediti, ko smo priče nasilju – pa res to naredimo? Se res vmešamo, ko vidimo, da se dva tepeta, ko neko deklico žalijo, ko nekega fanta izsiljujejo in želijo od njega denar? Ali se raje obrnemo stran in rečemo – saj nisem nič videl, bolje je, da grem stran, da jih še sam ne dobim, bom potem še jaz nepriljubljen, bojo še od mene želeli denar. V teoriji je vse jasno, v praksi pa ni tako lahko … Kdaj se vmeša policija? Večina vrstniškega nasilja se dogaja v šoli, njeni okolici, na poti v šolo ali iz nje. V šoli so najbolj nevarni prostori: stranišča, jedilnica, šolsko igrišče, hodniki, garderoba. Ob določenih oblikah sporov, agresije in nasilja, mora posredovati tudi policija. Kdaj in kako, smo izvedeli v pogovoru s polcistoma Policijske postaje Šentjur. Pogoste žrtve nasilja so otroci, ki tako ali drugače izstopajo iz povprečja. Ali so zelo inteligentni, nadarjeni glasbeniki, imajo astmo, nosijo očala … Otroci s posebnimi potrebami so s strani drugih otrok v večini dobro sprejeti, povzročiteljem nasilja pa predstavljajo »lahke žrtve«. Ranljivejši so tudi otroci, ki se od povzročiteljev ločijo po rasi, veroizpovedi, narodnosti, saj se mladi varneje počutijo v družbi sebi enakih. Pogosto se zgodi, da so ravno zaradi tega na šoli strogo ločene skupine različnih nacionalnosti, ki med seboj skoraj ne komunicirajo. Žrtve so v šoli osamljene in zavrnjene, včasih celo izolirane. Ne razumejo, zakaj so trpinčene in ne vedo, kako naj se vedejo, da bi bile sprejete. Občutijo nemoč in neučinkovitost. Rešitev je lahko tudi mediacija Del problema pri vrstniškem nasilju je, da so vanj vpletene cele skupine otrok in mladih: nekateri so žrtve, nekateri kot povzročitelji/povzročiteljice, nekateri kot opazovalci in opazovalke. Prav vsi potrebujejo pomoč, saj ne razumejo, kaj se dogaja, ne razumejo svoje vloge in so prestrašeni. Včasih je dober odgovor in rešitev tudi mediacija. Žrtve nasilja o svojih izkušnjah stežka spregovorijo, zato je za vsakega od nas dobro, da poznamo nekatere znake, ki lahko pomenijo, da je tudi vaš vrstnik žrtev nasilja: • boji se prihajati v šolo ali iz nje, • neopravičeno izostaja, • je poškodovan/poškodovana • zapre se vase, jeclja • ima slabo samopodobo • daje vtis vznemirjenosti, nervoze • preneha jesti • razmišlja o samomoru • izmišljuje si zgodbe • odklanja pogovor • začne biti nasilen/nasilna Če tudi sami opazite pri svoji vrstnikih katerega od naštetih znakov, se poskusite pogovoriti z njim. Če pa ste sami žrtve kateragakoli nasilja – spregovorite, ne bodite tiho! Zaupajte se prijateljem, staršem, učiteljem, kajti niste sami krivi za to! Pomoč lahko dobite tudi na Centrih za socialno delo, Svetovalnem centru za otroke, mladostnike in starše, Društvu za nenasilno komunikacijo ali TOM telefonu. Več fotografij in vtisov z današnje oddaje ter nagradna igra pa vas čakajo na Facebooku Programa za mlade.

48 min 1 s

26.02.2017

Si medijsko pismen/a?

Odkar imamo pametne telefone, smo neprestano povezani s takim ali drugačnim medijem. Tako veliko količino informaciji, k jih dandanes dobimo na dnevni ravni, je nemogoče v celoti obdelati. Vseeno pa ne smemo pustiti, da verjamemo kar vsem novicam, ki jih zasledimo. Kako torej ovrednotimo novice, na kaj moramo biti pozorni, da nas ne zavedejo lažne vesti in v kakšnih primerih novico delimo in komentiramo? Z nami bosta novinarja Sonja Merljak in Domen Savič ter mladi predstavniki Nacionalnega otroškega odbora. Pridruži se tudi ti, v soboto, malo po deveti.

48 min 48 s

18.02.2017

Hudo! - Jeziki in OŠ Šenčur

V tokratni oddaji Hudo! smo jezikali z mladimi iz Osnovne šole Šenčur. Na svetu obstaja med 6000 in 7000 jezikov, ki jih govori 7 milijard ljudi. Šolarji se danes pri nas v osnovni šoli spoznajo z vsaj enim tujim jezikom, večina od njih pa z dvema ali celo tremi. Zakaj je znanje več jezikov dobro in koristno, smo preverili med mimodiočimi. Vsak začetek je težek – tudi pri učenju novega jezika. V osnovnih šolah je prvi tuji jezik obvezen in se začne poučevati v 2. razredu. Šole se odločijo, kateri prvi tuji jezik se poučuje. Izbirajo med angleščino in nemščino. V letošnjem šolskem letu se 97% učencev od 2. do 9. razreda uči angleščino. Ostali 3% učencev se učijo nemščino. Med šolami se v 93% šol poučuje samo angleščina, v 4% šol samo nemščina in 3% šol izvajajo kot prvi tuji jezik tako nemščino kot angleščino. Učenci 1. razreda si lahko izberejo tuji jezik kot neobvezni predmet. Letos ta izbirni predmet obiskuje 91,8% prvošolcev. Učenci 4., 5. in 6. razreda si lahko med neobveznimi izbirnimi predmeti izberejo še drugi tuji jezik. Razumljivo, največ si jih izbere nemščino, ker je prvi tuji jezi večinsko angleščina. Ostali izbrani jeziki so še angleščina, francoščina, italijanščina in hrvaščina. Učenci 7., 8. in 9. razreda si lahko med obveznimi izbirnimi predmeti izberejo kot drugi tuji jezik naslednje jezikovne predmete: nemščino, angleščino, francoščino, španščino, ruščino, srbščino, hrvaščino, kitajščino, italijanščino in latinščino. Učenci 7., 8. in 9. razreda si lahko med neobveznimi izbirnimi predmeti izberejo kot drugi tuji jezik (za nekatere učence je to tretji) naslednje jezikovne predmete: italijanščino, francoščino, nemščino, angleščino in hrvaščino. Jezik, ki ga govori največ ljudi, in sicer več kot milijarda, je mandarinska kitajščina. Na prvem mestu je zato, ker jo govorijo na Kitajskem, ki je država z največ prebivalci na svetu. Učenje tega jezika mnogim dela precej preglavic, saj je vsako besedo možno izgovoriti na štiri različne načine. Angleški in španski jezik se izmenjujeta na drugem mestu, hindijski, bengalski, francoski, ruski, portugalski, japonski in nemški jezik pa jima sledijo. Mladi in Šenčurja so ob koncu oddaje sklenili oddajo z mislijo: »Več jezikov znaš, več veljaš«. Več fotografij z delavnic in oddaje z mladimi iz Šenčurja pa najdete na Facebook profilu Program za mlade.

47 min 59 s

11.02.2017

Poklici in prihodnost - OŠ Otočec

Mladi novinarji z Otočca bodo koncu tedna, ko se po Sloveniji odvijajo informativni dnevi, primerno razmišljali o poklicih prihodnosti in o tem, ali je gimnazija še vedno boljša izbira od poklice šole. Je bolj modro poslušati nasvete staršev in starejših bratov in sester ali upoštevati informacije s fakultet in interneta? Kje vse lahko najdejo informacije o srednješolskem izobraževanju, kdo jim pri tem pomaga, ali že osnovnošolci sanjajo o delo v tujini – o vsem tem v tokratni oddaji Hudo! z voditeljico Tadejo Bizilj.

49 min 53 s

04.02.2017

Internet in socialna omrežja

Na katerih socialnih omrežjih se danes gibljejo najstniki? Kako varna so ta? Kakšno moč imajo socialna omrežja in ali so res vse vsebine na njih resnične? Na ta vprašanja in številna druga boste odgovore dobili v tokratni oddaji Hudo! - glavno besedo bodo tokrat imeli mladi novinarji iz Škofje Loke, ki bodo raziskovali svet medmrežja. Pripravlja Tadeja Bizilj.

46 min 4 s

28.01.2017

Prva pomoč in temeljni postopki oživljanja

700.000 ljudi vsako leto umre zaradi izvenbolnišničnega srčnega zastoja, pri nas 150, vsak dan štirje. Mnoga od teh življenj bi lahko rešili, če bi več laikov nudilo takojšnje oživljanje. Učinkovito oživljanje je precej preprosto, laiki pa z njim težko povzročijo kakršno koli škodo, medtem ko z njim povečajo preživetje za kar 2 do 4-krat. A v večini držav oživlja le manj kot 20 % očividcev. Vsakdo lahko reši življenje – tudi otroci in mladostniki – dovolj sta le dve uri tečaja temeljnih postopkov oživljanja letno. O šolskih projektih Prva pomoč in Otroci rešujejo življenja več v tokratni oddaji Hudo! z voditeljico Tadejo Bizilj.

53 min 18 s

21.01.2017

Medgeneracijsko spoštovanje

Na naših radijskih novinarskih delavnicah so se v tem tednu z delom radijskega novinarja spoznavali šolarji z Osnovne šole Ig. Ugotavljali so, kako mladi gledajo na starejše in obratno. Kje so kamni spotike, v čem smo si tako zelo različni, kaj vse je bilo drugače, ko so bili naši dedki in babice v šolah in kako spoštljiva in razumevajoča je sploh današnja mladina do starejših. O vsem tem več v današnji oddaji HUDO! z voditeljico Tadejo Bizilj.

46 min 30 s

14.01.2017

Domače naloge

V tem tednu so se na naših novinarskih delavnicah urili mladi novinarji iz Žalca. Odločili so se, da v oddaji več povedo o domačih nalogah. Le redkokateri šolar jih naredi z veseljem, so pa tudi taki, ki so jim domače naloge v izziv in v šolo še nikdar niso prišli brez njih. O tem, zakaj je koristno delati domače naloge, so mladi novinarji povprašali šolsko pedagoginjo, pred mikrofon pa so povabili tudi učiteljico in devetošolko Lučko, predsednico šolske skupnosti. Ne preslišite tokratne oddaje z mladimi iz 1. Osnovne šole Žalec.

46 min 3 s

07.01.2017

Mladi ljubiteljski kuharji in Valentina Smej Novak

Ne, tudi po obilju božično – novoletnih dobrot nam še ne bo dovolj pogovorov o hrani! Kako le, ko pa odnos do hrane sega tako globoko v človekovo osebnost. Pri prehranjevanju nikoli ne gre samo za potešitev lakote ampak tudi za izraz, kako smo se naučili gledati na svet. Resda jemo zato, da živimo, vendar je ogromno trenutkov, načinov in priložnosti v katerih živimo zato, da jemo. Kaj vse bomo zakuhali in spekli v prvem Hudo!ju leta 2017 z mladimi ljubiteljskimi kuharji in kuharicami z OŠ Lava Celje (med njimi so tudi dekleta, ki so zmagala na državnem tekmovanju Zlata kuhalnica 2016) in gastronomsko poznavalko, domačo in TV kuharico, avtorico kulinaričnih knjig Valentino Smej Novak? Ne preslišite nas, delili bomo tudi male kuharske skrivnosti, recepte in navdihe. Voditeljica in avtorica oddaje je Liana Buršič

39 min 51 s

31.12.2016

Najboljše iz leta 2016!

Preden se čisto zares poslovimo od starega leta, je prav da pogledamo nazaj in preverimo kaj vse smo se letos naučili. V zadnji oddaji letošnjega leta, boste slišali kaj vse smo za vas pripravili v letu 2016 in imeli priložnost, da predlagate kaj želite slišati v novem letu. Za vas pa imamo tudi veliko zanimivih knjižnih nagrad. Z vami bo voditeljica Lea Ogrin.

42 min 36 s

24.12.2016

Prazniki in počitnice

Pa so končno tu – zadnji teden v letošnjem letu, počitnice in prazniki. Z mladimi v studiu bomo delili počitniške načrte, dobro voljo in lepe nagrade. Razmišljali bomo o tem, kateri dogodki in osebe so zaznamovale letošnje leto in izvedeli, s kakšnimi pričakovanji in željami osnovnošolci zrejo v leto 2017. Za naše mlade poslušalce bomo na številki 01/475 22 22 pripravili božično-novoletni kviz in med njih razdelili drobna praznična presenečenja. Se slišimo!

42 min 52 s

17.12.2016

Film Pojdi z mano

Si predstavljate, kaj vse se lahko zgodi v današnjem svetu, ko tehnologija zataji? Pojdi z mano je mladinska pustolovščina o štirih mestnih prijateljih, ki se v iskanju najboljše fotografije za šolski natečaj odpravijo na podeželje, kjer pa se na videz preprosto fotografiranje lepot spremeni v boj za golo preživetje. V studiu so se nam pridružili mladi glavni igralci filma glavni igralci filma – Ivan Vastl, Mak Tepšić, Matija Brodnik in Ronja Matijevec Jerman ter režiser Igor Šterk.

45 min 20 s

10.12.2016

Mladi zahtevajo spremebo šolskega sistema!#

Tokrat smo v oddajo Hudo! povabili 25. predsednika in zdajšnjo 26. predsednico Nacionalnega otroškega parlamenta. Pred kratkim sta se vrnila iz Bruslija, kjer sta se udeležila mednarodnega simpozija z naslovom Z otroki za otroke: od idej do akcij. Jezi ju predvsem to, da politika nima posluha za mlade. “Se vam ne zdi malo nelogično, da se mlade o mladinski problematike sploh ne posluša, niti ne upošteva?” Kaja Petrovič je devetošolka iz Ptuja, Ciril Cerovšek pa obiskuje Gimnazije Želimlje. Prisluhnite jima, kajti ta tema se tiče vseh osnovnošolcev in srednješolcev. Pogovor bo vodila Lea Ogrin.

39 min 32 s

03.12.2016

OŠ Trebnje - Tehnologija

Mladi novinarji z Osnovne šole Trebnje so v tem tednu snemali, montirali in se na novinarskih delavnicah pripravljali na sobotno oddajo v studiu – vse na temo tehnologije. Kaj so uporabljali naši stari starši, brez česa si mi ne predstavljamo več življenja in kako se bo tehnologija razvijala v prihodnosti – o vsem tem v tokratni oddaji Hudo!.

45 min 15 s

19.11.2016

Darko Đurić in mladi

O drugačnosti in toleranci mladih do vrstnikov, ki se kakorkoli razlikujejo od njih, smo razmišljali v tokratni mladinski oddaji Hudo!. V studiu se nam je pridružilDarko Đurić, športnik invalid, svetovni rekorder in vzor številnim mladim, ki s svojim optimizmom, železno voljo in uspehi spodbudi ljudi k razmišljanju in prav zaradi njega marsikdo ne gleda na svet le s črnimi mislimi in ne obupuje nad vsako malenkostjo.

43 min 20 s

12.11.2016

Glasba in raper ZLATKO

Tokratna oddaja je bila obarvana glasbeno. Klasika, punk, rap ali rock – ste vedeli, da obstaja več kot sto različnih zvrsti glasbe? In toliko kot je različnih zvrsti, toliko je tudi različnih glasbenih okusov. Nekaterim je bolj všeč poskočna, plesna glasba, drugi prisegajo na mirnejšo, romantično. In medtem, ko imajo nekateri radi narodnozabavno glasbo, so drugi po srcu pravi metalci. Tokrat je glavno besedo imela zvrst glasbe, ki ji pravimo rap, v studiu pa so se nam pridružile dekleta Jona, Sara in Nuša, ki so skupaj z raperjem Zlatkom razmišljale o glasbi, zanj pa pripravile tudi hudomušna in izvirna vprašanja.

45 min 24 s

05.11.2016

MULCI

Tokrat se bodo predstavili mladi radijski ustvarjalci. Dijaki prvega letnika iz Velenja so avtorji radijske oddaje Mulci, ki se predvaja na enem izmed lokalnih radijev. Pogovarjali se bomo o tem kako mladi poslušajo radio, kaj menijo o programih slovenskih radijskih postaj in kaj od njih pričakujejo. Razložili pa bodo tudi, kako so pri petnajstih dobili svoj prostor v radijskem etru. Ne zamudite!

33 min 40 s

Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov