Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Koronavirus podkast

91 oddaj

91 oddaj


Kako virus deluje, kako se ga ubraniti, kateri ukrepi so nujni, kaj lahko pričakujemo? Verodostojne informacije, konkretna navodila, pojasnila strokovnjakov in nova spoznanja.

Koronavirus podkast

Kako virus deluje, kako se ga ubraniti, kateri ukrepi so nujni, kaj lahko pričakujemo? Verodostojne informacije, konkretna navodila, pojasnila strokovnjakov in nova spoznanja.


10.07.2020

Namesto 3-odstotne v Sloveniji le odstotna prekuženost

Raziskovalna skupina, ki je sodelovala pri nacionalni raziskavi o okuženosti s koronavirusom v Sloveniji, je ta teden objavila podrobnejše poročilo o raziskavi. Spomnimo, raziskovalci Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo ljubljanske Medicinske fakultete so maja na podlagi prvih rezultatov ocenili, da se je do konca aprila z novim koronavirusom okužilo od 40.000 do 80.000 prebivalcev Slovenije oziroma približno 3 odstotke ljudi. No, v objavljenem poročilu o raziskavi pa so svojo oceno popravili, saj so upoštevali tudi ocene o specifičnosti testov in izkušnje iz drugih, že objavljenih raziskav v tujini. Tuje raziskave, ki so uporabljale iste teste, so namreč ovrgle točnost pri lastnostih, ki jih je navedel proizvajalec testa. Po novi oceni naj bi imeli v Sloveniji manj kot odstotno prekuženost, in torej ne 3-odstotno, kot je veljalo doslej. Prekuženih naj bi bilo le približno 16 000 ljudi. Za komentar smo prosili imunologa prof. dr. Alojza Ihana, predstojnika Katedre za mikrobiologijo in imunologijo na ljubljanski Medicinski fakulteti, ki nove rezultate komentira kot pričakovane in še v večjo skrb vsem nam, da zajezimo širjenje okužb. Poklicali smo ga v četrtek, 9. 7., popoldne.

5 min 21 s

06.07.2020

Zasebne zabave so večinski vir okužb, ki so nastale v Sloveniji

Od prvega primera okužbe z novim koronavirusom v Sloveniji so že skoraj štirje meseci, vmes smo prvi val učinkovito zajezili, zdaj pa z vse večjo zaskrbljenostjo spremljamo nove okužbe, ki niso več le posledica iz drugih držav. O tem, ali smo zakorakali v drugi val in kako ravnati, da se mu izognemo, se je Maja Ratej pogovarjala z vodjo svetovalne skupine za Covid- 19 pri Ministrstvu za zdravje infektologinjo prof. dr. Bojano Beović.

12 min 56 s

03.07.2020

Vincent Racaniello: Misliti moramo nad svojimi potrebami, saj je od nas odvisno, ali se bo virus širil še naprej

Na Valu 202 smo se znova obrnili na enega od vodilnih svetovnih virologov profesorja Vincenta Racaniella z Univerze Columbia, ki podrobno sledi razvoju dogodkov v povezavi s koronavirusom. Maja Ratej ga je od januarja poklicala že tretjič, v današnjem pogovoru pa bosta osvetlila predvsem stanje v Združenih državah Amerike, kjer so ta teden že prešli mejo 50.000 novih okužb na dan, in pa nove ugotovitve v raziskavah samega virusa in bolezni, ki jo povzroča. Začenši s tem, ali je virus res toliko mutiral, da so novi sevi milejši kot ob začetnem izbruhu?

18 min 38 s

02.07.2020

Ihan: "Ponavljamo vse napake iz prepoznega odziva na italijanski prvi val."

Če priznamo, ali ne, novi koronavirus je spet v prvem planu. Številke se kar ne umirijo. Po svetu se je z novim koronavirusom okužilo že več kot 10 milijonov ljudi, več kot 500.000 jih je umrlo. Imunolog prof. dr. Alojz Ihan z Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete v Ljubljani opozarja, da ni karantene ob prihodu iz balkanskih držav. Meni, da je nerazumljivo, da karantene nismo uvedli vsaj za tiste, ki delajo v domovih za starejše občane in v zdravstvenih ustanovah. Več v Ultrazvoku, ki ga je pripravil Iztok Konc. Foto: Iztok Konc

11 min 4 s

25.06.2020

Miha Kosovel: Slovenci postajamo pleme

Miha Kosovel je urednik revije Razpotja, ki jo izdaja Društvo humanistov Goriške, in urednik literarne revije November. Študiral je v Ljubljani, zdaj pa že nekaj let živi v Novi Gorici oziroma na Goriškem, na območju, kjer pravi, da se ves čas, tudi zdaj, dogaja zgodovina. V pogovoru razmišlja o tem, kako je koncept nacionalne države videti z obrobja Slovenije, zakaj je 'biti Slovenec' veliko več, kot pa se samo roditi na tem območju in določenim staršem, kako bi se moral praznovati dan državnosti in kako zelo železna je bila zavesa ob nastanku koronakrize na zahodni slovenski meji. Z njim se pogovarja Gašper Andrinek.

23 min 52 s

24.06.2020

»Šele zdaj smo dobili občutek, kako kužen je koronavirus«

Prof. dr. Matjaž Fležar je na Kliniki Golnik zdravil bolnike s covidom. Čeprav ima že dolgoletne izkušnje z zdravljenjem najtežjih pljučnih bolnikov, ga je novi koronavirus v marsičem presenetil; večkrat v negativnem, včasih pa tudi v pozitivnem smislu. »Presenetil nas je bolnik, ki je imel veliko dejavnikov tveganja: sladkorno bolezen, prekomerno telesno težo in nočne motnje dihanja. Pri njem je hitro prišlo do komplikacij in je zato potreboval intubacijo že prvi dan po sprejemu v bolnišnico. Ta bolnik je imel najslabšo prognozo od vseh, ampak je to obdobje hitrega poslabšanja preživel!« Dr. Matjaž Fležar bo v Ultrazvoku opisal izkušnje z zdravljenjem covida-19 in svetoval, kako naj se pred okužbo varujemo v prihodnjih tednih. Oddajo je pripravil Iztok Konc. Foto: KlinikaGolnik

12 min 8 s

02.06.2020

Niti v sanjah si nismo predstavljali, da bo tako hudo

Šmarje pri Jelšah. Občina na stičišču Kozjanskega in Obsotelja z 10.000 prebivalci. Slovenski "Wuhan". Koronavirus je tam najsrditeje zarovaril in zahteval 38 smrtnih žrtev. Kraj kljub temu ni klecnil pod nepričakovanim bremenom, med sabo se je povezalo več kot sto prostovoljcev in danes, dober mesec dni potem, ko so tam odkrili zadnjega pozitivnega z boleznijo covid-19, s ponosom ugotavljajo, da jim je zdravstvena preizkušnja prinesla tudi kaj pozitivnega. V mikrofon smo ujeli zgodbe prostovoljcev, svojcev bolnikov in stanovalcev doma starejših ter številnih, ki so po strokovni plati delovali na prvi bojni črti. V Šmarje pri Jelšah se je odpravila Maja Ratej.

36 min 24 s

28.05.2020

V času pandemije cvetijo tudi teorije zarot

Kdor koli razume znanost, ve, da bo ta za rešitev problema predlagala različne ukrepe. V obdobju velike negotovosti, ko stvari niso pod nadzorom, pa ljudje želijo jasna navodila, kako ravnati. Ne zanima jih, da se v resničnem življenju učimo sproti. Znanstveniki spoznavajo virus in bolezen – med epidemijo. Ko imamo opraviti z negotovostjo v znanosti, je to odlična priložnost za teorije zarot.?

14 min s

26.05.2020

dr. Mojca Matičič: Test ne vidi virusa, ampak njegov genski zapis

Klicni center za informacije o koronavirusu še vedno deluje, dosegljivi so vsak dan med 8.00 in 16.00, ljudje pa kličejo predvsem z vprašanji, kako bo življenje v Sloveniji organizirano po 1. juniju, ko bo epidemija preklicana.

11 min 33 s

23.05.2020

Franco Berardi Bifo: Kjer je nevarnost, je tudi odrešitev

Franco Berardi Bifo je svetovno znan marksistični in medijski teoretik, avtor številnih člankov in več deset knjig; v slovenščini sta bili pri založbi Maska izdani Kognitarci in semiokapital ter Duša na delu. Aktivist in eden najvidnejših pripadnikov avtonomističnega gibanja v Italiji v 70. letih je tudi ustanovitelj razvpite piratske postaje Radio Alice v domači Bologni. Ta je na frekvenci 100,6 Mhz delovala od februarja 1976 do marca 1977, ko jo je zaprla policija. Berardi je nato odšel v Združene države Amerike in se vključil v tamkajšnje pankovsko gibanje, po vrnitvi v Italijo pa začel preučevati možnosti demokratičnega ustroja interneta. Avtorica: Maja Žiberna

10 min 23 s

15.05.2020

Dr. Mojca Matičič, vodja klicnega centra za informacije o koronavirusu

Ob preklicu epidemije koronavirusa v Sloveniji smo poklicali vodjo klicnega centra dr. Mojco Matičič, ki pravi, da moramo še vedno upoštevati pravila umivanja rok, nositi maske v zaprtih prostorih, ne gremo bolni med ljudi ...

13 min 11 s

09.05.2020

dr. Irena Šumi o antifašizmu in evropskih vrednotah

Evropska unija je leta 2004, v letu, ko se ji je priklučila tudi Slovenija, potrdila evropsko ustavo, ki je na koncu države članice sicer niso ratificirale. V preambuli je pisalo: "da namerava Evropa, ponovno združena po bridkih izkušnjah, napredovati po poti civilizacije, napredka in blaginje v dobro vseh svojih prebivalcev"… torej po bridkih izkušnjah prve svetovne vojne, medvojnega časa, ko je vzniknil fašizem, in uničujoče druge svetovne vojne, ko sta bila uničena tako fašizem in nacizem. Antropologinja dr. Irena Šumi pravi, da mora biti poprava krivic iz časa nacizma, ena bistvenih točk evropskega programa. Foto: Osebni arhiv

29 min 30 s

09.05.2020

Pater Branko Cestnik: Med krščanstvom in antifašizmom

Pater Branko Cestnik je s svojimi – že skoraj subverzivnimi – idejami večkrat pretresa in preseneča javnost, sploh krščansko slovensko. Trenutno duhovnik na Frankolovem redno svoje ideje in zamisli objavlja na svojem blogu Brane na cesti. Z njim se je, tudi o povezavi med krščanskimi vrednotami in antifašizmom, pogovarjal Gašper Andrinek.

17 min 46 s

08.05.2020

Širjenja virusov ne moremo zajeziti na nacionalnih mejah

Ena od lekcij, ki nam jih je dal izbruh novega koronavirusa, je, kako globalno prepleteni smo. A ne le na ravni držav, ampak na ravni ekosistemov, poudarja kanadski epidemiolog, esejist in veterinar dr. David Waltner – Toews, ki bo ravno v teh dneh izdal novo knjigo o pandemijah – ta tudi že vključuje najnovejšo, ki nam jo je zakuhal koronavirus. Človek je le del zelo kompleksne naravne verige in bolj, kot se na planetu bohoti, bolj ruši ravnotežje, to pa se mu kot bumerang vrača. Ljudje zmotno mislimo, da smo ločeni od drugih bitij in ekosistemov, je prepričan Waltner – Toews, ki se kot strokovnjak posveča zoonozam, torej virusom, ki jih dobimo z živali, ter epidemiologiji bolezni, ki izvirajo iz organizmov v hrani in vodi.

14 min 2 s

06.05.2020

Mojca Matičič

Pogovor z vodjo klicnega centra za informacije o koronavirusu.

14 min 8 s

01.05.2020

Borut Golob: Kapital ima enega samega sovražnika - demokracijo

Borut Golob. Pisatelj in zavzeti bralec. Neizprosen kritik neoliberalne ideologije. Spregovoril je o današnjih delavskih bojih in o vplivu pandemije na kapitalizem. Avtorica: Nataša Štefe

23 min s

25.04.2020

Jelko Kacin: Morda to sploh ni bila juha, ampak solata

Jelko Kacin je veteran slovenske politike, prekaljen v različnih vlogah in funkcijah. Vajen številnih konfliktov in zavezništev. Z dolgo kilometrino evropskih idealnosti in domačih realnosti. V diplomaciji se ne vidi več. Po skoraj 30 letih je kot vladni govorec za Covid-19 spet združil moči z Janezom Janšo, s katerim po pol ure govorita na štiri oči in si vse povesta. Pravi, da je v letih, ko ga ne zanimajo več delitve na levo in desno. Kacin zelo očitno uživa v nastopanju in samozavestno prepleta dejstva, stališča in politične agende. Zagovarja vladne ukrepe, v aferi maske verjame ministru Počivalšku, Ivanu Galetu ne priznava statusa žvižgača, verjame, da nam bo zaščitna oprema prišla še kako prav v naslednjih letih. Napovedujejo, da se bodo vendarle kmalu odprle tudi knjigarne, do medijev ne kaže pretirane ljubezni, novinarjev in politikov pod njegovo komando ne bo v istih prostorih za novinarske konference. Tudi Twitter bi bilo v tako težkih razmerah zaradi pretiranega negativizma morda celo bolje zamrzniti. Pojasni, zakaj imajo vakuumsko pakirane maske Joca Pečečnika “praktično neomejen rok trajanja.” Jelko Kacin komentira omejitve gibanja med občinami, ki bi se lahko najprej razrahljale na področju Severne Primorske, Obale, Notranjske in Zasavja. Vladni koronagovorec se sprošča s kolesarjenjem znotraj meja Kranja in potrdi, da so “najlepša jutra zjutraj in ne zvečer.” Avtor Luka Hvalc

38 min 12 s

24.04.2020

Alma Sedlar o razkritjih glede nabave zaščitne opreme

V oddaji Tarča na Televiziji Slovenija so razkrili poplavo novih spornih primerov nakupov zaščitne opreme v času krize. V izbiro ponudnikov zaščitne opreme so se vključili nekateri vidni politiki. Favorita je imel minister Zdravko Počivalšek, na blagovne rezerve sta klicala tudi Lojze Peterle in Marjan Podobnik. Kaj razkritja predstavljajo z vidika boja proti korupciji komentira Alma Sedlar, predsednica Transparency International Slovenija.

9 min 34 s

24.04.2020

Rasmus Kleis Nielsen o vlogi medijev v času epidemije

Direktor Reutersovega inštituta in profesor političnega komuniciranja na Univerzi v Oxfordu: "Če bodo novinarji poročali le o številu umrlih, o tem, kaj pravijo politiki, kaj je izjavil Donald Trump, pogosto narobe, in če ne bodo ljudem pomagali pri vsakodnevnem soočanju z novimi razmerami, potem bodo ljudje kmalu utrujeni od vseh novic in branost se bo vrnila v stare okvire. Ljudje se bodo načrtno izogibali novicam, še posebej, če čutijo, da zanje nimajo dodane vrednosti ali da vzbujajo občutek nemoči. Pogovarja se Matej Praprotnik.

6 min 50 s

23.04.2020

Raffaele Bruno, infektolog iz bolnišnice v Pavii

Infektolog dr. Raffaele Bruno je direktor oddelka za infekcijske bolezni v bolnišnici v Pavii, kjer so pred kakšnim tednom pozdravili prvega italijanskega pacienta s koronavirusno boleznijo 19, 38-letnega Mattio iz Codogna. Bil je tako rekoč postavljen v vlogo zdravnika, ki zdravi, ne da bi točno vedel, kaj. Ob rednem zdravljenju bolnikov na njegovem oddelku je že od začetka marca vključen v prvo italijansko raziskovanje zdravljenja pacientov s covidom 19 s krvno plazmo ozdravljenih darovalcev. A to je ena od metod, ki nikakor ne bo nadomestila zdravila ali cepiva, pravi, saj je ni mogoče uporabiti za večje število bolnikov. Dr. Raffaele Bruno je še eden tistih zdravnikov v prvi vrsti, ki brez premora dela od 22. februarja. V pogovoru je poudaril še pomen medicinskega osebja, ki po njegovem mnenju resnično opravlja izjemno delo. Več v pogovoru z Majo Stepančič.

11 min 47 s

Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov