Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Koronavirus podkast

136 oddaj

136 oddaj


Kako virus deluje, kako se ga ubraniti, kateri ukrepi so nujni, kaj lahko pričakujemo? Verodostojne informacije, konkretna navodila, pojasnila strokovnjakov in nova spoznanja.

Koronavirus podkast

Kako virus deluje, kako se ga ubraniti, kateri ukrepi so nujni, kaj lahko pričakujemo? Verodostojne informacije, konkretna navodila, pojasnila strokovnjakov in nova spoznanja.


24.11.2020

Epidemija upada prepočasi

Čeprav se trenutna rast števila novih okužb s koronavirusom v Sloveniji umirja, je upadanje epidemije prepočasno, kar pomeni, da bomo na dolgi rok v državi še vedno priča skrb vzbujajočemu porastu žrtev zaradi covida, opozarjajo podatkovni strokovnjaki. Podatki o novih okužbah tudi kažejo, da so se trenutna žarišča preselila v domove upokojencev, da so najbolj na udaru starejši od 75 let in da hujšemu poteku bolezni opazno pogosteje podležejo moški. V tokratnem Vročem mikrofonu pa tudi o tem, koliko k dodatnemu širjenju okužb doprinese pomanjkljivo upoštevanje priporočila o delu na domu, kakšne dodatne podatke lahko vnese napovedano množično testiranje državljanov in monitoring odplak, ki ga po državi opravlja Nacionalni inštitut za biologijo. Gostje: Miha Kadunc in dr. Maja Založnik (COVID-19 Sledilnik) in dr. Maja Ravnikar (NIB)

34 min 28 s

24.11.2020

Iz odpadnih voda lahko prežeči izbruh okužb zaznamo bistveno prej

Merjenje prisotnosti novega koronavirusa v odpadni vodi slovenskih čistilnih naprav je lahko učinkovito orodje za spremljanje epidemije, poudarjajo raziskovalci z Nacionalnega inštituta za biologijo. Ker se virus SARS-CoV-2 sprošča tudi v blato okuženih ljudi in nato preko kanalizacije v odpadno vodo, so na NIB-u vse od konca marca razvijali metode ter analizirali vzorce odpadne vode na prisotnost virusa, pred tedni pa so začeli tudi pilotni monitoring na sedmih čistilnih napravah. Kot je poudarila vodja raziskave prof. Maja Ravnikar, so potrdili, da so naraščanje količine virusa zaznali že v začetku oktobra. Kot dodaja, bi lahko tovrsten monitoring pomembno pripomogel pri napovedi naslednjih valov epidemije in tudi potencialnih žarišč izbruhov, ob čemer si bodo tudi prizadevali, da bi ga lahko bolj organizirano in povezano izvajali na širši nacionalni ravni, kot to že počnejo nekatere evropske države.

8 min 53 s

24.11.2020

dr. Mojca Matičič: Ne smemo dopustiti, da bi odličnost bila sovražnik dobremu

Poklicali smo dr. Mojco Matičič, vodjo Klicnega centra za informacije o koronavirusu. Vprašali smo jo, s kakšnimi vprašanji se ljudje obračajo na klicni center in kaj še lahko nareidmo, da bi izboljšali situacijo, pojasnila pa je tudi, kako bodo hitri testi delovali v praksi.

10 min 47 s

21.11.2020

dr. Julie Posetti: Politiki pogosto ključen vir zavajajočih informacij

Mednarodni center za novinarje ves čas pandemije po svetu spremlja, kako covid-19 spreminja novinarstvo, kje ljudje iščejo novice, kje se pojavlja največ lažnih in zavajajočih novic. Dr. Julie Posetti je bila dolgoletna novinarka, zdaj pa je raziskovalka osredotočena na motnje, ki se pojavljajo v novinarski profesiji, ter se posveča neodvisnemu kritičnem novinarstvu po svetu. Na centru že od marca podrobno spremljajo, kako pandemija novega koronavirusa spreminja novinarstvo. V raziskavi, ki poteka še do konca decembra so pridobili več kot 2000 odzivov novinarjev v sedmih jezikih. Za zdaj so predstavili rezultate raziskave, ki sloni na novinarjih, ki delujejo v angleško govorečem prostoru. Dr. Posseti opozarja, da ne smemo rezultatov posploševati, a vseeno lahko opazimo neke indice. “Izkazalo se je, da ne glede na nevarnost virusa, je kar 70 odstotkov sodelujočih opozorilo na psihološke in čustvene motnje, kot najtežje vidike pri opravljanju njihovega dela. 82 odstotkov jih je povedalo, da so občutili vsaj eno negativno čustveno ali psihološko posledico zaradi koronavirusne krize.” Zelo alarmantno se jim zdi, da je približno tretjina sodelujočih opozorila na to, da jim njihova medijska organizacija ni priskrbela nobene zaščitne opreme pri soočanju z virusom na terenu. Opazili pa so še eno stvar, ki je tudi zelo povezana s psihološko stisko novinarjev. “20 odstotkov sodelujočih je povedalo, da so bile med prvim valom pandemije spletne grožnje, napadi, zaničevanja in sovražni govor, veliko hujši kot sicer.” “Imamo dokaze, da so politiki in izvoljeni uradniki ključni vir zavajajočih informacij pri 46 odstotkih vprašanih. To je nedvomno del svetovnega trenda političnega demoniziranja novinarjev. Kar se pogosto dogaja v kontekstu širjenja zavajajočih informacij tudi o novinarjih.” Poleg tega so ugotovili, da je 66 odstotkov novinarjev zaznalo, da Facebook nastopa kot kot ključna platforma pri razširjanju zavajajočih informacij.

7 min 36 s

17.11.2020

Rekordna rast porabe antidepresivov med epidemijo

Vse bolj jasno se izražajo vplivi epidemije in omejevalnih ukrepov na duševno zdravje ljudi. Podatki o strmi rasti porabe antidepresivov so skrb vzbujajoči. Kakšni so vzroki in posledice ter stranski učinki jemanja antidepresivov? Sogovornici: psihiatrinja in psihoterapevtka Breda Jelen Sobočan in klinična psihologinja Sana Coderl Dobnik.

27 min 21 s

15.11.2020

Virologinja Tatjana Avšič Županc: Na kaj takega se nihče na svetu ni mogel pripraviti

Decembra bo 40 let, odkar je začela delati na Inštitutu za mikrobiologijo in imunologijo v Ljubljani, in se od tedaj povzpela na mesto najvidnejše slovenske virologinje. Podpisuje se pod odkritje edinega doslej registriranega slovenskega virusa, pa tudi pod mednarodno odmevno objavo o povezavi med virusom zika in mikrocefalijo pri novorojenčkih. Trenutno pa lahko njeno ime vidite na vsakem od izvidov testov na novi koronavirus, ki jih analizirajo na inštitutu, saj tam vodi trenutno najbolj obremenjeni laboratorij v državi. 17-urni delavniki, a adrenalin in entuziazem vztrajata - to je njihova nova realnost že 10 mesecev. V Brežicah rojena akademikinja, ki jo je lov za virusi vodil že po vseh kontinentih, prof. Tatjana Avšič Županc je tokratna Nedeljska gostja na Valu 202.

44 min 47 s

15.11.2020

Aleks Jakulin, Sledilnik: Predani smo podatkovni odličnosti

Mogoče ste tudi vi med obiskovalci spletne strani covid19 sledilnik.org. Ta od marca objavlja podatke o epidemiji pri nas. Postala je verodostojen vir informacij. Zakaj so podatki ključni tudi za modeliranje in napovedovanje razvoj epidemije, se je Tjaša Škamperle pogovarjala z doktorjem računalništva, nekdanjim profesorjem statistike na Univerzi Columbia, danes podjetnikom v ZDA, Aleksom Jakulinom. Po izbruhu epidemije v ZDA je prišel domov, v Sežano.

25 min s

13.11.2020

Jure Leskovec z odmevno raziskavo o vplivu mobilnosti na širjenje okužb

V zvezi z novim koronavirusom trenutno že kar veliko vemo o tem, kako se ta širi po zraku, koliko zaležejo maske, koliko zračenje prostorov. Manj pa je znanega o tem, koliko na širjenje okužb vplivajo naši potovalni vzorci. Odgovor je 'zelo', pravi dr. Jure Leskovec, slovenski profesor na ameriški univerzi Stanford, ki je skupaj s svojimi študenti, epidemiologi in sociologi od marca do maja preučeval širjenje koronavirusa na podlagi potovalnih navad in gibanja več kot 10 milijonov ljudi v največjih ameriških mestih. Brez ukrepov – govorimo predvsem o vzdrževanju fizične distance in številu ljudi na prostor – bi bila v enem mesecu okužena tretjina prebivalstva v Združenih državah Amerike. Ugotovili so tudi, da obstajajo "super-raznašalci med prostori": Samo 10 odstotkov lokacij povzroči več kot 85 odstotkov vseh okužb in mednje se uvrščajo restavracije (na prvem mestu), kavarne, fitnesi in tako naprej, skratka vsi prostori, kjer se izmenja veliko število ljudi in se v njih zadržuje dovolj časa. Kot dodaja Leskovec, lahko njihov model služi tudi kot orodje za sprejemanje odločitev pri sproščanju ukrepov. Model pri tem potrjuje, da ni potrebno vsega popolnoma zapreti, da bi ustavili epidemijo. Ključ je v ustreznem odmerjanju.

7 min 35 s

11.11.2020

Dr. Mario Fafangel: Graditi moramo na zaupanju

Epidemiolog dr. Mario Fafangel (predstojnik Centra za nalezljive bolezni NIJZ) v posebnem pogovoru za Val 202 o odpiranju šol in vrtcev, učinkovitosti cepiva, testiranju in o tem, zakaj se moramo resetirati: "Res si ne moremo privoščiti, da se bo treba odločati, kdo bo imel in kdo ne bo imel bolnišnične oskrbe. Stanje je resno. Zelo očitno je, da je v zimskem času in v zaprtih prostorih epidemijo zelo težko obvladovati."

16 min 54 s

11.11.2020

Dr. Eva Turk: O epidemiji s skandinavskega zornega kota

Je tehnologija v boju z epidemijo del problema ali del rešitve? Kako preprečiti brezbrižno ravnanje, ki ga povzroča naveličanost zaradi omejitvenih ukrepov? Kako so ukrepi zarezali v kakovost življenja? O svežih vprašanjih, povezanih z epidemijo, smo se pogovarjali z dr. Evo Turk, ki je raziskovalka na Medicinski fakulteti Univerze v Oslu in izredna profesorica v Znanstvenem centru za tehnologije in zdravje na Univerzi jugovzhodne Norveške.

22 min 50 s

13.11.2020

Dr. Mojca Matičič o problemu brezsimptomskih prenašalcev okužb

Vodja Klicnega centra za informacije o koronavirusu, dr. Mojca Matičič o novih ukrepih za zajezitev epidemije in raziskah o koronavirusni bolezni.

10 min 58 s

10.11.2020

Primer Kucha: Zagnana ekipa, odlične jedi in konec zaradi korone

"Drugi lockdown je zabil žebelj v krsto," tako neposredno je zaprtje bistroja Kucha pospremil Vladimir Mićković. Z zagnano ekipo 25ih sodelavcev je v dobrih dveh letih ustvaril kulinarično zgodbo, ki so jo prepoznali tudi gastronomski vodniki in ocenjevalci; med drugim so Kucho uvrstili med 50 najboljših veganskih restavracij v Evropi ter med pet najboljših ljubljanskih lokalov. Pogovarjali smo se z Vladimirjem Mićkovićem, ki poudarja, da njihova zgodba ni zgodba vseh gostincev, je pa dejstvo, da so nekatere podobnosti zelo očitne.

9 min 32 s

09.11.2020

Slovaški eksperiment z množičnim testiranjem

Medtem ko Evropo preplavlja drugi val okužb z novim koronavirusom, se nekatere države odločajo za dodatne načine testiranja, da bi na ta način upočasnile hitro rast okužb. Ena takih je Slovaška, ki se je kot prva država na svetu odločila, da množično testira kar celotno populacijo. V zadnjih dveh koncih tedna so s tako imenovanimi hitrimi antigenskimi testi testirali več kot 3,6 milijona ljudi, starejših od deset let. O prvih rezultatih in izkušnjah največje kolektivne akcije v zgodovini Slovaške smo se pozanimali tudi na Valu. Naš sogovornik je bil dr. Adam Hotra, ki je kot strokovni sodelavec pomagal na eni od vstopnih točk v Bratislavi.

9 min 48 s

06.11.2020

Tveganje za okužbo s koronavirusom na koncertih je majhno

Nemški raziskovalci so v okviru študije Restart-19 ugotovili, da je tveganje za okužbo s koronavirusom na koncertih nizko, a le pod strogimi pogoji izvedbe.

5 min 11 s

06.11.2020

Dr. Mojca Matičič o debelosti kot dejavniku tveganja za težak potek bolezni

Vodja klicnega centra za informacije o koronavirusu (080 1404) dr. Mojca Matičič o aktualnih vprašanjih, povezanih z epidemijo, vplivu prekomerne telesne teže in drugih dejavnikih, ki lahko vplivajo na morebitne zaplete pri poteku bolezni.

10 min 33 s

05.11.2020

Dr. Dan Podjed: Rešitev ni le v cepivu, odgovor je ravno tako družben

Opazovanje smrdokavre, ki se je naselila na zaprto šolsko igrišče v času pomladne karantene, preganjanje športnikov z igrišč v natikačih in ustvarjanje nove "potemkinove vasi" v svojem stanovanju so slike, ki jih antropolog dr. Dan Podjed opiše v knjigi Antropologija med štirimi stenami. Knjiga ni nastajala na običajen način, gre za urejeno zbirko tekstov in komentarjev, ki jih je avtor vsakodnevno objavljal na družabnih omrežjih in svoje teze razvijal v dialogu z bralci. "Rekel sem si, da je to nor, izjemen čas, ki ga je treba popisati tudi antropološko - ker se nam čudne stvari dogajajo tu, pred nosom. Ni treba iti v brazilski pragozd opazovati, kaj se dogaja med ljudmi. Tu, pred nosom, se družba spreminja!" V pogovoru z Janom Grilcem dr. Dan Podjed razmišlja tudi o narcisizmu, kavč antropologiji in humorju.

18 min 31 s

05.11.2020

Smrtnost bolnikov s covidom 19, sprejetih v bolnišnice, se zmanjšuje

Znova smo preleteli znanstveni tisk, v katerem so raziskovalci poročali o kar nekaj dlje časa trajajočih raziskavah o prebolevanju in širjenju okužb z novim koronavirusom.

7 min 45 s

03.11.2020

Po epidemiji bomo drugačni

Življenje in delo na daljavo, v spletnih balončkih in mehurčkih, strah, panika, grožnje, prepovedi, omejitve ... Kakšne bodo posledice vsega tega? Prezgodaj je še, da bi lahko napovedali, kako drugačni bomo, a nekatere očitne spremembe že lahko zaznavamo tudi s pomočjo rezultatov javnomnenjskih raziskav. Rezultate raziskav, s katerimi merijo utrip med prebivalci Slovenije zaradi novega koronavirusa, komentirata Janja Božič Marolt, direktorica Mediane, in Andraž Zorko iz agencije Valicon. Ena izmed naših anketirank je prepričana, da bodo dobri ljudje med epidemijo postali še boljši.

24 min 19 s

02.11.2020

prof. dr. Igor Pravst, Inštitut za nutricionistiko, o vitaminu D

Učinek vitamina D na telo in imunski sistem je že zdavnaj dokazan. Vse več strokovnjakov pa opozarja, da morda prav vitamin D oziroma holekalciferol, če ga imamo dovolj, lahko z umirjanjem pretiranega vnetnega dogajanja v pljučih ublaži potek bolezni in morda tudi preprečil smrt. Za več odgovorov o vitaminu D smo poklicali prof. dr. Igorja Pravsta z Inštituta za nutricionistiko.

10 min 28 s

30.10.2020

Človek nevarnim virusom postavlja kar avtocesto do sebe

Pandemije bodo v prihodnosti naša stalnica, pojavljale se bodo pogosteje in povzročile še več škode, če k njihovemu preprečevanju ne bomo pristopili bolj resno in globalno povezano, v najnovejšem poročilu opozarja Medvladna platforma za biotsko raznovrstnost IPBES. Avtorji poudarjajo, da so tiste človeške dejavnosti, ki pospešujejo podnebne spremembe in izgubo biotske pestrosti, tudi ključen dejavnik tveganja za pandemije prihodnosti.

6 min 25 s

Stran 1 od 7
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov