Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
“Evropa kot celota podpira terorizem,” je pred dnevi dejal turški predsednik Erdogan in dodal, da mu ni mar, če vsi menijo, da je diktator, šteje samo, kako nanj gledajo državljani Turčije: “Turčija se trudi oddaljevati se od Evropske unije. Glede demokracije je naredila kar nekaj korakov nazaj,” razlaga Karmen Švegl.
“Erdogan potrebuje nacionaliste, zato se mora postaviti nasproti Kurdom.” – o aretacijah turških poslancev, posredovanju turške vojske v Iraku in Siriji
Kaj bi pomenila izvolitev Clintonove in kaj Trumpa za bližnjevzhodne države: “Bližnji vzhod je regija, v kateri ima Amerika številne interese in se vanjo zelo vmešava. Veliko se govori o tem, kdo bi bil boljši predsednik, lažje si predstavljajo Hillary Clinton, saj si želijo predvsem stabilnosti. Več strahu je prisotnega ob misli, če bi zmagal Trump.”
774 epizod
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
“Evropa kot celota podpira terorizem,” je pred dnevi dejal turški predsednik Erdogan in dodal, da mu ni mar, če vsi menijo, da je diktator, šteje samo, kako nanj gledajo državljani Turčije: “Turčija se trudi oddaljevati se od Evropske unije. Glede demokracije je naredila kar nekaj korakov nazaj,” razlaga Karmen Švegl.
“Erdogan potrebuje nacionaliste, zato se mora postaviti nasproti Kurdom.” – o aretacijah turških poslancev, posredovanju turške vojske v Iraku in Siriji
Kaj bi pomenila izvolitev Clintonove in kaj Trumpa za bližnjevzhodne države: “Bližnji vzhod je regija, v kateri ima Amerika številne interese in se vanjo zelo vmešava. Veliko se govori o tem, kdo bi bil boljši predsednik, lažje si predstavljajo Hillary Clinton, saj si želijo predvsem stabilnosti. Več strahu je prisotnega ob misli, če bi zmagal Trump.”
S Karmen Švegl se posvetimo dogajanju na preseku dveh področij, saj vojna v Ukrajini močno vpliva tudi na razmere v bližnjevzhodnih državah.
Oddaja 18. vzporednik je tokrat nekoliko drugačna. Če običajno zvezo z dopisniki vzpostavimo prek telefona, nas je danes Vlasta Jeseničnik obiskala v studiu.
S Polono Fijavž o realnosti ukrajinskih beguncev na Poljskem in v Nemčiji, graditvi zaklonišč in pojavu sodobnega fašizma.
V 18. vzporedniku z našim beograjskim dopisnikom Boštjanom Anžinom pod drobnogled vzamemo vedno dinamične odnose na Balkanu.
V 18. vzporedniku z rusko dopisnico Vlasto Jeseničnik pogledujemo proti Moskvi.
Tanja Borčić Bernard o začetku turistične sezone na Hrvaškem, zamiku odprtja Pelješkega mosta in o odzivih hrvaške politike na rezultate slovenskih volitev.
Z dopisnikom Andrejem Stoparjem razmišljamo o Muskovem prevzemu Twitterja, izvolitvi prve temnopolte vrhovne sodnice in grožnji z jedrsko vojno.
Z dopisnico Karmen Švegl razmišljamo o bojevanju na vzhodu Ukrajine in o obljubah zahodnih voditeljev.
V 18. vzporedniku se odpravljamo v Italijo, kamor bodo ta konec tedna uprte oči številnih kristjanov po vsem svetu.
O predvolilni kampanji v Franciji se pogovarjamo z našo dopisnico Mojco Širok.
V 18. vzporedniku se nam oglasi Gašper Andrinek, ki v teh dneh raziskuje družbeno in politično sliko v baltskih državah.
V 18. vzporedniku se odpravljamo h kolegu Janu Grilcu, ki se te dni mudi na Madžarskem.
Naša dopisnica iz Berlina Polona Fijavž o trenutnih razmerah na Poljskem, ki množično sprejema begunce iz Ukrajine.
Z Andrejem Stoparjem o najnovejših Putinovih potezah ob invaziji, vplivu komunikacije voditeljev na razplet vojne in odzivu ameriške administracije na dogajanje.
Vlasta Jeseničnik spremlja dogajanje na frontnih črtah v Ukrajini in poroča o razpoloženju na ulicah ruskega glavnega mesta.
Eden izmed največjih težav naše južne sosede je tudi delovanje pravne države poroča Tanja Borčič Bernard.
Amerika trenutno ni pripravljena poslati vojake na teren, recimo v Ukrajino, da bi se tam borili, sporoča dopisnik Andrej Stopar.
Dopisnica Polona Fijavž o vlogi Nemčije pri reševanju rusko-ukrajinskega spora, stiskah beguncev na belorusko-poljski meji in spremembah nove nemške vlade v koalicijski pogodbi.
Nedavno pridobljen naziv Evropske prestolnice kulture, rekordne razsežnosti epidemije in nadaljevanje sage Đoković. Vse to so bili razlogi, da smo tokrat v Srbijo poklicali dopisnika z Balkana Boštjana Anžina.
Neveljaven email naslov