Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Janko Petrovec, Rim

07.02.2017

Iz Rima se je oglasil Janko Petrovec, ki je spregovoril o politični kombinatoriki, načrtovanju popotresne obnove in sanremskem festivalu.

Politična kombinatorika v Italiji
Poskusimo razumeti, kaj se dogaja od padca Renzijeve vlade naprej. Vsi po vrsti so takoj zahtevali predčasne volitve, ampak so morali počakati na razsodbo ustavnega sodišča glede volilnega zakona. Ustavni sodniki so zakon popravili in iz njega izločili možnost, da bi se, če nobena stranka ali lista ne bi osvojila 40 glasov v prvem krogu, prvi dve stranki uvrstili v drugi krog . Teoretično bi tako lahko državi samostojno vladala tudi stranka, ki bi v prvem krogu volitev dobila samo 20 odstotkov. Tega zdaj ni več in tako velja, da dobi absolutno večino sedežev tisti, ki na volitvah zmaga z vsaj 40 odstotki.

Kako preživljajo zimo na potresnem območju?
Težko. Pravega načrta popotresne obnove še ni nikjer. V Amatriceju, ki ga je zrušil prvi potres, so šele v teh dneh določili parceli za graditev prvih dveh javnih stavb. Ljudje so v zabojnikih ali pa v hotelih na morju, trenutno postavljajo 25 začasnih lesenih hišic. Številni kmetje so razprodali svojo živino po sramotnih cenah, spet drugi so izgubili svoje službe, ker so podjetja uničena. Drugod, recimo v Castelsantangelu ali zaselkih v okolici Norcie, je še huje. Prav z Norcio je povezana ena lepa zgodba, ki vključuje dobrodelnega milijarderja.
Človeku je ime Brunello Cucinelli in je specialist za kašmir. Italijanski kašmir, če slučajno nisi vedel. Njegove trgovine so v večjih mestih poleg Prade, Armanija itd., v njih pa prekrasne moške in ženske obleke, le da pod pet tisoč evri ne najdeš nič. Ampak bistvo je v tem, da je Brunello Cucinelli, s katerim sem imel možnost govoriti pred tednom v Rimu, filantrop. Že po prvem finančnem uspehu je povsem obnovil vas Solomeo v Umbriji, kjer ima sedež njegovo podjetje. Zaposluje 1500 ljudi, ki jih plačuje po 20 odstotkov več kot konkurenca. Kruh daje še 3500 kooperantom – tudi pastirjem, saj je obnovil ovčjerejo v Umbriji. Ko se je pred leti odločil in dal svoje podjetje na borzo, se je – veren, kot je – najprej odpravil v samostan benediktincev v Norcio, potrkal na vrata, se predstavil in rekel: Glejte, mogoče sem naredil neumnost, moje delnice se bodo jutri pojavile na borzi, molite zame, ker sem mogoče ogrozil službe 1500 ljudi. Ampak na borzi je šlo dobro. Zato je naslednji dan spet potrkal na vrata benediktincev in rekel: Hvala, ko me boste potrebovali, veste, kje sem. In ko je oktobrski potres zrušil katedralo svetega Benedikta v Norcii in zraven še samostan, je stopil do benediktincev in jim rekel: “Fantje, glejte me, jaz imam denar za novo baziliko in samostan.” Patri so mu na to odgovorili, da je katedralo obljubil obnoviti Jean-Claude Juncker, saj je sveti Benedikt zavetnik Evrope, da pa se priporočajo za samostan. No, in tako se je Brunello Cucinelli, kašmirski baron iz srednje Italije, zavezal, da bo obnovil samostan tako, da ga noben potres naslednjih tisoč let ne bo porušil.

Kako je s pismenostjo italijanskih univerzitetnih študentov?
Slabo, če gre verjeti 600 profesorjem in znanstvenikom, ki so pred dnevi poslali odprto pismo italijanski vladi ravno s to temo. Na nekaterih italijanskih humanističnih fakultetah menda že organizirajo dopolnilni pouk iz italijanščine – pa ne zaradi priseljencev ali Erasmusovih študentov. Podpisniki so vlado pozvali k takojšnjemu ukrepanju, saj se po njihovih besedah večina mladostnikov ob vstopu na univerze slabo pisno in ustno izraža, berejo pa skoraj nič. Študentje menda delajo napake, ki jih še pred desetletjem niso dopuščali v tretjem razredu osnovne šole. Predvsem menijo, da ni politične volje, da bi se država resno spoprijela s problemom efektivne polpismenosti bodočih izobražencev. Menda problem zadeva kar tri četrtine vseh, vpisanih na prvo bolonjsko stopnjo, do te mere, da se profesorji pritožujejo o uporabi okrajšav v seminarskih nalogah, ki so tipične za kratka sporočila SMS.

Začenja se festival Sanremo
Že tretjič bo festival vodil priljubljeni voditelj Carlo Conti, tudi umetniški vodja festivala. Ampak v duetu z Mario de Filippi, kraljico Berlusconijeve televizije. Ta duet bo gotovo nekaj novega – vprašanje pa je, ali bo tudi deloval. Kot v prejšnjih letih se vsi na videz bojijo političnih satirikov, ki so stalnica festivala: Maurizio Crozza, Luca in Paolo ter izvrstna imitatorka Virginia Raffaelle, ki naj bi seriji svojih ženskih parodij dodala letos še Melanio Trump.
Pozornost vzbujajo veliki gostje: že nocoj Ricky Martin in Tiziano Ferro, pa igralec Raoul Bova, v naslednjih večerih še Giorgia, Mika, Francesco Totti in Zucchero.
Glavni pa so seveda pevci v tekmovalnih kategorijah: osem novih imen med mladimi, 22 pevcev med uveljavljenimi.
Med njimi, recimo, Al Bano, ki bo s svojim petnajstim sanremskim nastopom zaznamoval petdesetletnico kariere, pa Fiorella Mannoia, Giusy Ferreri, Ron, Gigi D’Alessio, Marco Masini – in sedem zmagovalcev televizijskega šova talentov zadnjih let, od X factorja do The Voicea.
Še vedno velja, da mora biti izvedba pesmi v živo tako odpeta kot odigrana. In še vedno velja: da bomo pesmi prvič slišali na prvih dveh večerih festivala. V štirih zaporednih večerih se jih bomo gotovo naposlušali – in v soboto, na dan velikega finala, bomo že komaj čakali na tisto eno uro ponoči, da bodo končno razglasili zmagovalca.


18. vzporednik

772 epizod


Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.

Janko Petrovec, Rim

07.02.2017

Iz Rima se je oglasil Janko Petrovec, ki je spregovoril o politični kombinatoriki, načrtovanju popotresne obnove in sanremskem festivalu.

Politična kombinatorika v Italiji
Poskusimo razumeti, kaj se dogaja od padca Renzijeve vlade naprej. Vsi po vrsti so takoj zahtevali predčasne volitve, ampak so morali počakati na razsodbo ustavnega sodišča glede volilnega zakona. Ustavni sodniki so zakon popravili in iz njega izločili možnost, da bi se, če nobena stranka ali lista ne bi osvojila 40 glasov v prvem krogu, prvi dve stranki uvrstili v drugi krog . Teoretično bi tako lahko državi samostojno vladala tudi stranka, ki bi v prvem krogu volitev dobila samo 20 odstotkov. Tega zdaj ni več in tako velja, da dobi absolutno večino sedežev tisti, ki na volitvah zmaga z vsaj 40 odstotki.

Kako preživljajo zimo na potresnem območju?
Težko. Pravega načrta popotresne obnove še ni nikjer. V Amatriceju, ki ga je zrušil prvi potres, so šele v teh dneh določili parceli za graditev prvih dveh javnih stavb. Ljudje so v zabojnikih ali pa v hotelih na morju, trenutno postavljajo 25 začasnih lesenih hišic. Številni kmetje so razprodali svojo živino po sramotnih cenah, spet drugi so izgubili svoje službe, ker so podjetja uničena. Drugod, recimo v Castelsantangelu ali zaselkih v okolici Norcie, je še huje. Prav z Norcio je povezana ena lepa zgodba, ki vključuje dobrodelnega milijarderja.
Človeku je ime Brunello Cucinelli in je specialist za kašmir. Italijanski kašmir, če slučajno nisi vedel. Njegove trgovine so v večjih mestih poleg Prade, Armanija itd., v njih pa prekrasne moške in ženske obleke, le da pod pet tisoč evri ne najdeš nič. Ampak bistvo je v tem, da je Brunello Cucinelli, s katerim sem imel možnost govoriti pred tednom v Rimu, filantrop. Že po prvem finančnem uspehu je povsem obnovil vas Solomeo v Umbriji, kjer ima sedež njegovo podjetje. Zaposluje 1500 ljudi, ki jih plačuje po 20 odstotkov več kot konkurenca. Kruh daje še 3500 kooperantom – tudi pastirjem, saj je obnovil ovčjerejo v Umbriji. Ko se je pred leti odločil in dal svoje podjetje na borzo, se je – veren, kot je – najprej odpravil v samostan benediktincev v Norcio, potrkal na vrata, se predstavil in rekel: Glejte, mogoče sem naredil neumnost, moje delnice se bodo jutri pojavile na borzi, molite zame, ker sem mogoče ogrozil službe 1500 ljudi. Ampak na borzi je šlo dobro. Zato je naslednji dan spet potrkal na vrata benediktincev in rekel: Hvala, ko me boste potrebovali, veste, kje sem. In ko je oktobrski potres zrušil katedralo svetega Benedikta v Norcii in zraven še samostan, je stopil do benediktincev in jim rekel: “Fantje, glejte me, jaz imam denar za novo baziliko in samostan.” Patri so mu na to odgovorili, da je katedralo obljubil obnoviti Jean-Claude Juncker, saj je sveti Benedikt zavetnik Evrope, da pa se priporočajo za samostan. No, in tako se je Brunello Cucinelli, kašmirski baron iz srednje Italije, zavezal, da bo obnovil samostan tako, da ga noben potres naslednjih tisoč let ne bo porušil.

Kako je s pismenostjo italijanskih univerzitetnih študentov?
Slabo, če gre verjeti 600 profesorjem in znanstvenikom, ki so pred dnevi poslali odprto pismo italijanski vladi ravno s to temo. Na nekaterih italijanskih humanističnih fakultetah menda že organizirajo dopolnilni pouk iz italijanščine – pa ne zaradi priseljencev ali Erasmusovih študentov. Podpisniki so vlado pozvali k takojšnjemu ukrepanju, saj se po njihovih besedah večina mladostnikov ob vstopu na univerze slabo pisno in ustno izraža, berejo pa skoraj nič. Študentje menda delajo napake, ki jih še pred desetletjem niso dopuščali v tretjem razredu osnovne šole. Predvsem menijo, da ni politične volje, da bi se država resno spoprijela s problemom efektivne polpismenosti bodočih izobražencev. Menda problem zadeva kar tri četrtine vseh, vpisanih na prvo bolonjsko stopnjo, do te mere, da se profesorji pritožujejo o uporabi okrajšav v seminarskih nalogah, ki so tipične za kratka sporočila SMS.

Začenja se festival Sanremo
Že tretjič bo festival vodil priljubljeni voditelj Carlo Conti, tudi umetniški vodja festivala. Ampak v duetu z Mario de Filippi, kraljico Berlusconijeve televizije. Ta duet bo gotovo nekaj novega – vprašanje pa je, ali bo tudi deloval. Kot v prejšnjih letih se vsi na videz bojijo političnih satirikov, ki so stalnica festivala: Maurizio Crozza, Luca in Paolo ter izvrstna imitatorka Virginia Raffaelle, ki naj bi seriji svojih ženskih parodij dodala letos še Melanio Trump.
Pozornost vzbujajo veliki gostje: že nocoj Ricky Martin in Tiziano Ferro, pa igralec Raoul Bova, v naslednjih večerih še Giorgia, Mika, Francesco Totti in Zucchero.
Glavni pa so seveda pevci v tekmovalnih kategorijah: osem novih imen med mladimi, 22 pevcev med uveljavljenimi.
Med njimi, recimo, Al Bano, ki bo s svojim petnajstim sanremskim nastopom zaznamoval petdesetletnico kariere, pa Fiorella Mannoia, Giusy Ferreri, Ron, Gigi D’Alessio, Marco Masini – in sedem zmagovalcev televizijskega šova talentov zadnjih let, od X factorja do The Voicea.
Še vedno velja, da mora biti izvedba pesmi v živo tako odpeta kot odigrana. In še vedno velja: da bomo pesmi prvič slišali na prvih dveh večerih festivala. V štirih zaporednih večerih se jih bomo gotovo naposlušali – in v soboto, na dan velikega finala, bomo že komaj čakali na tisto eno uro ponoči, da bodo končno razglasili zmagovalca.


10.05.2024

Igor Jurič, Bruselj: Druge zaposlitve evroposlancev vzbujajo zaskrbljenost zaradi morebitnega navzkrižja interesov

Kaj se skriva za nedavnim obiskom kitajskega predsednika v Franciji, koliko evropski poslanci zaslužijo poleg svoje redne službe, zakaj je Evropska komisija predlagala ustavitev postopka v skladu 7. členom proti Poljski? Tokrat gremo tja, kamor si želi veliko politikov v tem času – v Bruselj.


03.05.2024

Maja Derčar, Berlin: Tudi v Nemčiji nasilje nad novinarji velik problem

Z našo dopisnico iz Berlina o vohunih, s katerimi se zadnje čase precej ukvarjajo nemški preiskovalci, pa tudi o tem, koliko jim tam pomeni mednarodni praznik delavstva 1. maj. Dotaknemo se še komunikacijske strategije vlade Olafa Scholza, ki potencialne mlade volivce nagovarja kar prek družbenega omrežja TikTok. Ob mednarodnem dnevu svobode medijev spregovorimo tudi o odnosu do novinarjev v Nemčiji, na Poljskem in na Slovaškem.


25.04.2024

Janko Petrovec, Rim: Pred volitvami, cenzura, v Benetke in še kam

Tako kot po celi Evropi se seveda politične stranke tudi v Italiji intenzivno pripravljajo na Evropske volitve in predstavljajo liste kandidatov. Na teh listah so tudi vidna imena, ki se brez iskrene želje potegujejo za stolček v Evropskem parlamentu. Zadnje tedne se zaostrujejo odnosi med italijansko desno vlado in mediji in na RAI so težnje vlade, da cenzurira vsebine, še najbolj očitne. Tudi o dogajanju v Benetkah in kam v Italijo se splača oditi v času praznikov z našim rimskim dopisnikom Jankom Petrovcem.


19.04.2024

Karmen Švegl, Kitajska: Ne več država poceni proizvodov, ampak država z dodano vrednostjo

Z našo azijsko dopisnico o največji slovenski gospodarski delegaciji na Kitajskem, ki poleg trgovinskih odnosov tam krepi tudi kulturno diplomacijo. Dotaknemo se še razgretih razmer na Bližnjem vzhodu in tehtamo možnosti širjenja konflikta na celotno regijo.


12.04.2024

Tanja Borčič Bernard, Zagreb: Soočenja se prenašajo, ko povprečen hrvaški volivec že spi

Še štirje dnevi so do konca predvolilne kampanje za parlamentarne volitve, ki bodo v sredo, 17. aprila, ko bo tudi dela prost dan. Kampanja se je začela burno, z Milanovićevo napovedjo kandidature, ustavno sodišče mu je sodelovanje odsvetovalo, pa vendarle s svojimi nastopi še vedno "posredno" sodeluje v kampanji.


05.04.2024

Mojca Širok, Bruselj: Velikonočni zajček je prinesel novo afero

Z našo bruseljsko dopisnico o tem, kako resno se v Bruslju ukvarjajo s pozivom k odstopu podpredsednice Evropske komisije Vere Jourove, kako resne so domnevne kršitve njene šefinje v primeru Pfizergate ter kako daleč je preiskava o domnevnem ruskem vplivanju na evropske poslance.


29.03.2024

Vlasta Jeseničnik, Rusija: Grozljivi napad je sprožil razpravo o vrnitvi smrtne kazni

Teden dni po drugem najhujšem terorističnem napadu v zgodovini Rusije se z našo moskovsko dopisnico posvetimo tudi vnovičnemu ruskemu napadu na glavno mesto Ukrajine v zadnjih tednih, poteku petletne pogodba o tranzitu ruskega plina čez ukrajinsko ozemlje v Evropo in LGBT gibanju, ki so ga v Rusiji uvrstili na seznam skrajnih in terorističnih organizacij.


22.03.2024

Petra Kos Gnamuš, Avstrija: Za zeleni prehod Avstrijci namenijo milijardo evrov letno

O pripravah naše severne sosede na evropske volitve, o svežnju pomoči za gradbeno panogo, ki je zaradi ohlajanja gospodarstva v vse večjih težavah in sredi stavkovnega vala, pa tudi o pripravah na tradicionalne velikonočne sejme s praznično kulinarično ponudbo. Oglaša se naša avstrijska dopisnica Petra Kos Gnamuš.


15.03.2024

Andrej Stopar: In vendar je Biden morda eden najboljših predsednikov vseh časov

Novembrske volitve, v katerih se bosta kljub starosti in prtljagi dosedanjih karier in zasebnih življenj kot kaže znova pomerila demokratski kandidat Biden in Trump na republikanski strani, so ena pomembnejših tem ameriškega vsakdana. Kako je mogoče, da celotna ameriška politika za najvišjo funkcijo nima mlajših in s preteklostjo manj obremenjenih kandidatov in da zasebni škandali in sodni procesi bolj ne škodujejo Trumpovemu ugledu, kakšne so glavne predvolilne teme in zakaj meni, da je vsemu navkljub Joe Biden vendarle morda eden najboljših predsednikov vseh časov.


08.03.2024

Boštjan Anžin, Beograd: Srbija se z Evropsko unijo pogaja na vseh področjih

Kako dopisnik doživlja svet med razdaljami svojih novinarskih poti? Skupaj se peljemo v Bukarešto, obiščemo Kosovo. V Srbiji nekatere preseneča, da dolgoletna premierka Ana Brnabić ni v igri za ta položaj. Od tam odmeva tudi zgodba Politica, da naj bi se predsednik vojnega sindikata Novica Antić, ki je tudi ustanovitelj ene izmed ruskih revij in sodelavec ruskih obveščevalnih služb, uspešno infiltriral celo v Bruselj in se tudi pogovarjal z več evropskimi politiki. Ne pozabimo pa niti na srbsko pesem za izbor Evrovizije.


01.03.2024

Maja Derčar, Berlin: Nemška legalna tradicija in izražanje političnih stališč

Na podelitvi nagrad na filmskem festivalu Berlinale je odličje za najboljši dokumentarni film osvojil No Other Land, ki opisuje sistematičen izbris palestinskih vasi na Zahodnem bregu. Nagrado sta na odru skupaj prevzela oba režiserja, izraelski novinar Juval Abraham in palestinski filmski ustvarjalec Basel Adra. Adra je na odru poudaril, da "težko proslavlja, medtem ko ljudi v Gazi koljejo in masakrirajo ". Na podelitvi je bila tudi nemška ministrica za kulturo Claudia Roth. Po dogodku je ministrstvo za kulturo podalo uradno stališče, da je pri prej omenjeni nagradi aplavz namenila samo izraelskemu ustvarjalcu. Nemčija ima zgodovinski refleks, ko gre za vprašanje odnosa do Judov. Takoj se postavi na stran pravice do obstoja Izraela. Kako se to kaže v tamkajšnji politiki, medijih in družbi? Zakaj Nemčija umetnike in kulturnike, ki so kadar koli izrazili kakršno koli podporo Palestincem, izloča iz družbe?


23.02.2024

Janko Petrovec, Rim: Žrtvi pred javnost prvič stopili z imeni in priimki

Z našim rimskim dopisnikom se pogovorimo o novih polemikah, ki jih sprožajo v Salvinijevi Ligi, o prihajajočem vrhu pod italijanskim predsedstvom skupine G7 na daljavo, pa tudi o novih podrobnostih pričevanj nekdanjih redovnic o domnevnih zlorabah nekdanjega jezuita Marka Rupnika ter novih kaznih za podnebne protestnike, ki se vse pogosteje znašajo nad umetniškimi deli v Italiji.


16.02.2024

Igor Jurič, Bruselj: Problem kmetijske politike je vseevropski

Z našim bruseljskim dopisnikom se pogovarjamo o vse glasnejših pozivih, da mora Evropa povečati proizvodnjo orožja, o zakonodajni podlagi, ki bi v prihodnje omogočila uporabo prihodkov od zamrznjenega ruskega premoženja za obnovo Ukrajine, pa tudi o napovedih poljskih kmetov, da bodo popolnoma zaprli prehod meje med Poljsko in Ukrajino.


09.02.2024

Karmen Švegl, Izrael: Izraelcev, ki imajo stik s Palestinci, je zelo malo

Štiri mesece po Hamasovih napadih in začetku vojne v Gazi se nam z območja oglaša dopisnica Karmen Švegl. Kako daleč je premirje, kako ljudje občutijo vojni vsakdanjik, kako notranje razklan je zaradi očitkov iz tujine sam Izrael, kako zemljepisno prepletena in miselno oddaljena sta Izrael in Palestina?


02.02.2024

Luka Hvalc, Grčija: Atene ponujajo priložnosti, Solun pa prijaznost in dobro hrano

Uradno je Grčija v velikem vzponu. Časnik The Economist jo je razglasil celo za nekakšen javnofinančni hit leta 2023. Kaj je z grškimi javnimi financami desetletje in pol po razvpiti evrski krizi? Ali ta še vedno vpliva na standard državljanov, aktivnih in upokojenih? Kako varen in učinkovit je grški javni promet? Kako velika so nasprotovanja med prebivalci Aten in Soluna? Kako se pripraviti na športni turizem?


26.01.2024

Tanja Borčič Bernard, Zagreb: Nestrpnost je eskalirala v fizično nasilje

Ali v teh dneh Hrvati in Slovenci morda spet živimo v isti državi: glavni javni temi sta namreč stavkajoči v pravosodju in zdravstvu. Južni sosedje pa se tudi dosti bolj od nas preštevajo po spolnih usmeritvah in kulturnih razlikah. Zaradi obojega si v "lepi naši" še vedno lahko zasramovan, odrinjen, pretepen ali pa kar vse obenem.


19.01.2024

Andrej Stopar, ZDA: Strankarski predizbori so tukaj lahko celo ostrejši kot končne predsedniške volitve

Ameriški dopisnik Andrej Stopar se te dni osredotoča na začetek ponovnega slovenskega članstva v Varnostnem svetu Združenih narodov in na začetek strankarskih predizborov za prihajajoče predsedniške volitve v ZDA. Kar zadeva ameriške zunanjepolitične interese pa se je ukrajinski in izraelski vojni krizi pridružila skrb za ponovno vzpostavitev varne plovbe skozi Sueški prekop, ki jo na jugu Rdečega morja že nekaj tednov ogrožajo jemenski uporniki z raketiranjem trgovskih ladij.


12.01.2024

Mojca Širok, Bruselj: Attalu trenutno najbolj očitajo to, da je Macronova kopija

Tokrat gremo v kraje s polarnim mrazom – zmrzuje namreč celoten BENELUKS, pa še severna polovica Francije zraven. To je hkrati tudi obsežno evropsko območje, kjer se zadnje dni veliko ukvarjajo z zamenjavami na nekaterih najbolj atraktivnih in dobro plačanih delovnih mestih …


05.01.2024

Petra Kos Gnamuš, Dunaj: Koncert dunajskih filharmonikov je bil nekdaj dobrodelni

Na Dunaju v sosdenji Avstriji so za vstop v novo leto pripravili kar 80 ur kulturnega programa. Med drugim je bila pri mestni hiši, kjer je potekal koncert, posvečen Falcu, ob vstopu v leto 2024 osemminutna predstava z laserji ter zvoki valčka Na lepi modri Donavi Johanna Straussa. Tradicionalni koncert dunajskih filharmonikov 1. januarja pa je tudi tokrat potekal s prenosom v živo v približno 100 državah. Avstrijci pa so vstopili tudi v supervolilno leto, najprej jih čakajo evropske volitve, potem pa jeseni zvezne parlamentarne volitve, volitve bodo potekale tudi v nekaterih zveznih deželah. Komu trenutno ankete na zveznem nivoju kažejo najbolje in kakšna vlada se pravzaprav obeta Avstrijcem v prihodnje? Tudi o tem v 18. vzporedniku.


29.12.2023

Boštjan Anžin, Beograd: Protestno praznično blokiranje prometa

Ravno takrat, ko se bodo Slovenci vozili na zdaj že tradicionalno praznovanje novega leta v Beograd, bodo po nedavnih volitvah protestniki po napovedih množično blokirali promet. Če se bodo oboževalci norih zabav že uspeli prebiti do najbolj razvpitih prizorišč na Savi, jih bodo tam pričakali roji komarjev. Pa še kakšno neprostovoljno plavanje jih utegne doleteti, splavi na Savi se v zadnjem času potapljajo drug za drugim.


Stran 1 od 39
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov