Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pogovor z Edvardom Žitnikom iz New Yorka o izgnanju ameriških diplomatov, odstavitvi direktorja za komunikacije, klimatskih spremembah in Samu Shepardu
Rusija bo izgnala več kot 700 ameriških diplomatov kot odgovor na ameriško zaostritev gospodarskih sankcij. Tako bo Rusija po sedmih mescih izenačila število gostujočih ameriških diplomatov s svojimi preostalimi v Združenih državah.
Ameriški predsednik Trump je odstavil direktorja za komunikacije bele hiše Anthonyja Scaramuccija. Za poznavalce menda pričakovano, ampak tole je vendarle rekord – Scaramucci je dobil odpoved po celih enajstih dneh službovanja: “Gre za malega Trumpa, je dober poslovnež, ki pa je v intervjuju tako grozljivo napadel svoje kolege, da so mu v Beli hiši vzeli prepustnico, ga peljali do izhoda in se mu zahvalili za sodelovanje.”
“Postati general v Združenih državah Amerike je težje kot pri nas postati predsednik. Pa vendar glavni problem niso ljudje v okolici Trumpa, problem je Trump sam.“
V petek se je zgodila nova premiera. Al Gore, nekdanji podpredsednik in nesojeni predsednik, potem pa popularizator boja proti klimatskim spremembam je namreč izdal novo knjigo in posnel istoimenski dokumentarni film An Inconvenient Sequel : Truth to Power! oziroma Neprijetno nadaljevanje: Resnica na oblasti! Naslov neposredno namiguje na nadaljevanje prvega Goreovega eko-dokumentarca.
V četrtek je umrl Sam Shepard, ki ga tudi Slovenci veliko bolj poznamo po filmskih vlogah kot po njegovih proznih delih, predvsem dramah, kjer je bil med Pulitzerjevimi nagrajenci: “Sam Shepard je znan predvsem po filmskem opusu. Ob njegovi smrti prihaja na dan njegovo drugo delo, bil je velik gledališki avtor!”
771 epizod
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Pogovor z Edvardom Žitnikom iz New Yorka o izgnanju ameriških diplomatov, odstavitvi direktorja za komunikacije, klimatskih spremembah in Samu Shepardu
Rusija bo izgnala več kot 700 ameriških diplomatov kot odgovor na ameriško zaostritev gospodarskih sankcij. Tako bo Rusija po sedmih mescih izenačila število gostujočih ameriških diplomatov s svojimi preostalimi v Združenih državah.
Ameriški predsednik Trump je odstavil direktorja za komunikacije bele hiše Anthonyja Scaramuccija. Za poznavalce menda pričakovano, ampak tole je vendarle rekord – Scaramucci je dobil odpoved po celih enajstih dneh službovanja: “Gre za malega Trumpa, je dober poslovnež, ki pa je v intervjuju tako grozljivo napadel svoje kolege, da so mu v Beli hiši vzeli prepustnico, ga peljali do izhoda in se mu zahvalili za sodelovanje.”
“Postati general v Združenih državah Amerike je težje kot pri nas postati predsednik. Pa vendar glavni problem niso ljudje v okolici Trumpa, problem je Trump sam.“
V petek se je zgodila nova premiera. Al Gore, nekdanji podpredsednik in nesojeni predsednik, potem pa popularizator boja proti klimatskim spremembam je namreč izdal novo knjigo in posnel istoimenski dokumentarni film An Inconvenient Sequel : Truth to Power! oziroma Neprijetno nadaljevanje: Resnica na oblasti! Naslov neposredno namiguje na nadaljevanje prvega Goreovega eko-dokumentarca.
V četrtek je umrl Sam Shepard, ki ga tudi Slovenci veliko bolj poznamo po filmskih vlogah kot po njegovih proznih delih, predvsem dramah, kjer je bil med Pulitzerjevimi nagrajenci: “Sam Shepard je znan predvsem po filmskem opusu. Ob njegovi smrti prihaja na dan njegovo drugo delo, bil je velik gledališki avtor!”
Kakšno je vzdušje na Kosovu pred volitvami in kdo ima največ možnosti za zmago? Zakaj je Srbija med najuspešnejšimi državami na svetu po številu cepljenih proti covidu-19?
Rimski dopisnik Janko Petrovec o tem, kakšno koalicijo bi Draghi lahko zbral v novi vladi, kako se italijanski politični sistem odziva na pogoste krize ter o gospodarskih in socialnih posledicah epidemije.
Bližnjevzhodna dopisnica Karmen Švegl o urejanju odnosov med Združenimi državami in Iranom po izvolitvi novega ameriškega predsednika ter posledicah arabske pomladi.
V Washingtonu je v sredo prisegel novi predsednik Joe Biden. Kakšna so njegova prva sporočila in poteze ter kakšna so nova razmerja moči v senatu in kongresu?
Z moskovsko dopisnico Vlasto Jeseničnik o vzrokih za razlike pravega števila smrtnih žrtev epidemije, o pripravah na letošnje parlamentarne volitve in o napovedanih spremembah ustave v nemirni Belorusiji.
Z bruseljskim dopisnikom Igorjem Juričem se sprašujemo, v kakšni formi Evropska unija vstopa v leto 2021, o težavah s cepljenjem in o odzivih evropskih voditeljev na vdor Trumpovih podpornikov v ameriški kongres.
Kako se v Nemčiji odločajo za sprejemanje ukrepov za zajezitev širitve koronavirusa in kako so med epidemijo ohranili odprte šole?
Z našo dunajsko dopisnico Petro Kos Gnamuš razmišljamo, kako mesec dni po terorističnem napadu okreva avstrijska prestolnica ter kakšne so njihove izkušnje z množičnim testiranjem prebivalstva.
Tudi na Hrvaškem je drugi val epidemije v polnem zamahu, v zadnjem tednu so poročali o novih rekordih v številu okuženih in umrlih v enem dnevu.
Dijaki protestirajo proti zaprtju srednjih šol, turistični delavci se bojijo za zimsko smučarsko sezono, papež Frančišek razburja cerkveno javnost z izjavami o istospolnih zvezah in migrantih, oglaša se Janko Petrovec.
Bližnjemu vzhodu po nedavnih potezah odhajajočega ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je napovedal umik velikega dela ameriških vojakov iz Iraka in Afganistana ter menda celo razmišljal o napadu na iranske jedrske zmogljivosti, grozi novo obdobje nestabilnosti. Z našo dopisnico Karmen Švegl razmišljamo, kakšna bo Trumpova zapuščina na Bližnjem vzhodu, kako bodo razmerja moči spremenile napovedane politike Joeja Bidna ter kako trdna je prekinitev ognja v Gorskem Karabahu, ki jo bosta nadzorovali Rusija in Turčija.
Z dopisnikom Boštjanom Anžinom o novicah in zgodbah, ki v tem času zaznamujejo tudi Balkan. Kako je z oblikovanjem nove vlade v Črni gori in kakšni so sklepi po spletnem vrhu berlinskega procesa?
Dopisnik iz Združenih držav Amerike Andrej Stopar sporoča, da so tesni rezultati na volitvah za ameriškega predsednika presenetili. Tam pravijo, da ima za zdaj Joe Biden širšo pot do zmage, Donald Trump pa ožjo.
Poleg dejstva, da se v Rusiji od začetka oktobra število odkritih primerov strmo povečuje, se je država v zadnjih mesecih zapletla v dva nova konflikta, v katerih ima veliko vlogo.
Z bruseljsko dopisnico Mojco Širok razmišljamo o usklajenosti odzivov držav članic EU, o tem, kako bodo novi rekordi števila okužb vplivali na gospodarstvo in o zatikanjih med pogajanji EU in Združenega kraljestva.
Z washingtonskim dopisnikom Andrejem Stoparjem o Trumpovi okužbi s koronavirusom, predvolilnem času in glasovanju po pošti ter o pomenu posameznih držav pri rezultatu volitev.
V 18. vzporedniku se obračamo proti severni sosedi, kjer v teh dneh obeležujejo 100. obletnico koroškega plebiscita. Z našo avstrijsko dopisnico Petro Kos Gnamuš razmišljamo, ali ta obletnica danes ljudi povezuje ali razdružuje, kako se Avstrijci odzivajo na nov val okužb s koronavirusom, kakšne bodo gospodarske posledice okrnjene poletne turistične sezone in kako bodo letos pozimi delovala priljubljena avstrijska smučarska središča. Obregnemo pa se tudi ob slovensko-avstrijske kulinarične odnose.
O (ne)uspehih ameriške zunanje politike na Bližnjem vzhodu in projekcij slike Tadeja Pogačarja na najvišji stavbi na svetu. Z Bližnjega vzhoda naša dopisnica Karmen Švegl.
A se je Hrvaški zavestno tveganje z odpiranjem turističnih zmogljivosti sredi pandemije izplačalo, kakšne bodo gospodarske posledice izpada dela dohodkov in kakšni so načrti za popotresno obnovo Zagreba v novem zakonu?
Z berlinsko dopisnico Polono Fijavž o vključitvi več tisoč beguncev v nemško družbo, njihovem položaju, izobrazbi in zaposlitvi ter posledicah, ki jih je imela odločitev Merklove, da odpre vrata za prosilce za azil.
Neveljaven email naslov