Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ivica Todorić je že na prostosti, Hrvati pa se bojijo prevzema evra
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic, tokrat se je iz Zagreba oglasila Tanja Borčič Bernard, saj pri južnih sosedih te dni vlada ena sama tema: Agrokor, Agrokor in Agrokor. Iz njega izvira, vanj’ga se spet zlije, vse, kar srce si sladkega obeta …
“Južni sosedje želijo, da nekdo plača za vse, kar se je zgodilo v Agrokorju, so pa te dogodke pričakovali. Želijo ugotoviti, kakšne so bile povezave Agrokorja s političnih vrhom. Največ strahu je mogoče začutiti ob namigovanjih, da bodo morali na koncu vso škodo pokriti davkoplačevalci.”
Nekdanji prvi mož Agrokorja Ivica Todorić je danes po plačilu 100 tisoč funtov (okoli 113 tisoč evrov) varščine odšel na prostost. Novo zaslišanje bo 10. aprila. Kot poročajo hrvaški mediji, so Todoriću odvzeli potni list, v skladu z odločitvijo sodišča pa ne sme zapustiti niti Londona niti stanovanja, v katerem je prijavljen, razen če ga pozoveta policija ali sodišče. Med zaslišanjem na westminstrskem sodišču je Todorić tudi nasprotoval svoji izročitvi Hrvaški.
Hrvati se bodo v najkrajšem možnem času pridružili evrskemu območju, kar pomeni, da slovenski turisti na Hrvaškem ne bodo več čakali v menjalnicah, saj bodo južni sosedje po optimističnem scenariju sprejeli evro do leta 2023.
“Državljani se bojijo evropskih cen, predvsem če bodo ostali pri hrvaških plačah, zato kar dve tretjini Hrvatov nasprotujeta prevzemu evra.”
774 epizod
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Ivica Todorić je že na prostosti, Hrvati pa se bojijo prevzema evra
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic, tokrat se je iz Zagreba oglasila Tanja Borčič Bernard, saj pri južnih sosedih te dni vlada ena sama tema: Agrokor, Agrokor in Agrokor. Iz njega izvira, vanj’ga se spet zlije, vse, kar srce si sladkega obeta …
“Južni sosedje želijo, da nekdo plača za vse, kar se je zgodilo v Agrokorju, so pa te dogodke pričakovali. Želijo ugotoviti, kakšne so bile povezave Agrokorja s političnih vrhom. Največ strahu je mogoče začutiti ob namigovanjih, da bodo morali na koncu vso škodo pokriti davkoplačevalci.”
Nekdanji prvi mož Agrokorja Ivica Todorić je danes po plačilu 100 tisoč funtov (okoli 113 tisoč evrov) varščine odšel na prostost. Novo zaslišanje bo 10. aprila. Kot poročajo hrvaški mediji, so Todoriću odvzeli potni list, v skladu z odločitvijo sodišča pa ne sme zapustiti niti Londona niti stanovanja, v katerem je prijavljen, razen če ga pozoveta policija ali sodišče. Med zaslišanjem na westminstrskem sodišču je Todorić tudi nasprotoval svoji izročitvi Hrvaški.
Hrvati se bodo v najkrajšem možnem času pridružili evrskemu območju, kar pomeni, da slovenski turisti na Hrvaškem ne bodo več čakali v menjalnicah, saj bodo južni sosedje po optimističnem scenariju sprejeli evro do leta 2023.
“Državljani se bojijo evropskih cen, predvsem če bodo ostali pri hrvaških plačah, zato kar dve tretjini Hrvatov nasprotujeta prevzemu evra.”
S Karmen Švegl se posvetimo dogajanju na preseku dveh področij, saj vojna v Ukrajini močno vpliva tudi na razmere v bližnjevzhodnih državah.
Oddaja 18. vzporednik je tokrat nekoliko drugačna. Če običajno zvezo z dopisniki vzpostavimo prek telefona, nas je danes Vlasta Jeseničnik obiskala v studiu.
S Polono Fijavž o realnosti ukrajinskih beguncev na Poljskem in v Nemčiji, graditvi zaklonišč in pojavu sodobnega fašizma.
V 18. vzporedniku z našim beograjskim dopisnikom Boštjanom Anžinom pod drobnogled vzamemo vedno dinamične odnose na Balkanu.
V 18. vzporedniku z rusko dopisnico Vlasto Jeseničnik pogledujemo proti Moskvi.
Tanja Borčić Bernard o začetku turistične sezone na Hrvaškem, zamiku odprtja Pelješkega mosta in o odzivih hrvaške politike na rezultate slovenskih volitev.
Z dopisnikom Andrejem Stoparjem razmišljamo o Muskovem prevzemu Twitterja, izvolitvi prve temnopolte vrhovne sodnice in grožnji z jedrsko vojno.
Z dopisnico Karmen Švegl razmišljamo o bojevanju na vzhodu Ukrajine in o obljubah zahodnih voditeljev.
V 18. vzporedniku se odpravljamo v Italijo, kamor bodo ta konec tedna uprte oči številnih kristjanov po vsem svetu.
O predvolilni kampanji v Franciji se pogovarjamo z našo dopisnico Mojco Širok.
V 18. vzporedniku se nam oglasi Gašper Andrinek, ki v teh dneh raziskuje družbeno in politično sliko v baltskih državah.
V 18. vzporedniku se odpravljamo h kolegu Janu Grilcu, ki se te dni mudi na Madžarskem.
Naša dopisnica iz Berlina Polona Fijavž o trenutnih razmerah na Poljskem, ki množično sprejema begunce iz Ukrajine.
Z Andrejem Stoparjem o najnovejših Putinovih potezah ob invaziji, vplivu komunikacije voditeljev na razplet vojne in odzivu ameriške administracije na dogajanje.
Vlasta Jeseničnik spremlja dogajanje na frontnih črtah v Ukrajini in poroča o razpoloženju na ulicah ruskega glavnega mesta.
Eden izmed največjih težav naše južne sosede je tudi delovanje pravne države poroča Tanja Borčič Bernard.
Amerika trenutno ni pripravljena poslati vojake na teren, recimo v Ukrajino, da bi se tam borili, sporoča dopisnik Andrej Stopar.
Dopisnica Polona Fijavž o vlogi Nemčije pri reševanju rusko-ukrajinskega spora, stiskah beguncev na belorusko-poljski meji in spremembah nove nemške vlade v koalicijski pogodbi.
Nedavno pridobljen naziv Evropske prestolnice kulture, rekordne razsežnosti epidemije in nadaljevanje sage Đoković. Vse to so bili razlogi, da smo tokrat v Srbijo poklicali dopisnika z Balkana Boštjana Anžina.
Neveljaven email naslov