Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rusija se v teh dneh ne počuti nič kaj olimpijsko.
Putin se pripravlja na novo predsedniško kandidaturo, čeprav je njegov zadnji mandat državljanom prinesel slabše življenjske razmere
V 18. vzporednik se je oglasila Vlasta Jeseničnik, dopisnica iz Moskve, kjer si te dni Rusi o odločitvi Mednarodnega olimpijskega komiteja, ki se je odločil, da ruska reprezentanca ne sme nastopiti na prihajajočih olimpijskih igrah, ne mislijo nič dobrega. Dopinga pa Rusija kljub temu na sistemski ravni ne želi priznati.
“Javnost je prepričana, da Rusijo kaznujejo zaradi njene politike. Zaradi te odločitve je najbolj popularno mnenje, da mora Rusija bojkotirati zimske igre.”
56-letni Vladimir Putin je prejšnji teden vložil uradno kandidaturo, odločitev pa ni presenetila nikogar, vprašanje je bilo le, kdo bo služil kot njegova volitvena kulisa. To so postali delavci v avtomobilski tovarni Gas, ki so z zastavicami navdušeno vzklikali: “Gas bo glasoval za vas.” Putin je na oblasti že od marca leta 2000, dlje od Putina je takratno Sovjetsko zvezo vodil le Josip Stalin.
“Putin je na oblasti že tako dolgo, da številni državljani ne razmišljajo o tem, da bi njihovo državo lahko vodil kdo drug. Upokojenci in državni uslužbenci pa so tisti, ki so vedno v večini na njegovi strani.”
Njegov zadnji mandat je državljanom prinesel slabše življenje, razlogov pa je veliko: nižja cena nafte, šibkejši rubelj, šibko gospodarstvo, zahodne sankcije, nižje plače in pokojnine. Njegova trdna volilna baza pa poudarja, da je Putin vsaj na mednarodnem prizorišču storil veliko.
774 epizod
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Rusija se v teh dneh ne počuti nič kaj olimpijsko.
Putin se pripravlja na novo predsedniško kandidaturo, čeprav je njegov zadnji mandat državljanom prinesel slabše življenjske razmere
V 18. vzporednik se je oglasila Vlasta Jeseničnik, dopisnica iz Moskve, kjer si te dni Rusi o odločitvi Mednarodnega olimpijskega komiteja, ki se je odločil, da ruska reprezentanca ne sme nastopiti na prihajajočih olimpijskih igrah, ne mislijo nič dobrega. Dopinga pa Rusija kljub temu na sistemski ravni ne želi priznati.
“Javnost je prepričana, da Rusijo kaznujejo zaradi njene politike. Zaradi te odločitve je najbolj popularno mnenje, da mora Rusija bojkotirati zimske igre.”
56-letni Vladimir Putin je prejšnji teden vložil uradno kandidaturo, odločitev pa ni presenetila nikogar, vprašanje je bilo le, kdo bo služil kot njegova volitvena kulisa. To so postali delavci v avtomobilski tovarni Gas, ki so z zastavicami navdušeno vzklikali: “Gas bo glasoval za vas.” Putin je na oblasti že od marca leta 2000, dlje od Putina je takratno Sovjetsko zvezo vodil le Josip Stalin.
“Putin je na oblasti že tako dolgo, da številni državljani ne razmišljajo o tem, da bi njihovo državo lahko vodil kdo drug. Upokojenci in državni uslužbenci pa so tisti, ki so vedno v večini na njegovi strani.”
Njegov zadnji mandat je državljanom prinesel slabše življenje, razlogov pa je veliko: nižja cena nafte, šibkejši rubelj, šibko gospodarstvo, zahodne sankcije, nižje plače in pokojnine. Njegova trdna volilna baza pa poudarja, da je Putin vsaj na mednarodnem prizorišču storil veliko.
Precepljenih je 62 odstotkov prebivalcev, tudi med učitelji je bistveno višja precepljenost kot v Sloveniji, pravi naša dopisnica iz Berlina Polona Fijavž.
Kako po arabskem svetu odmeva razkritje, da vohunski program izraelskega podjetja NSO Group uporabljajo tudi številne zalivske države in kako močno je covid-19 vernikom otežil tradicionalno vsakoletno romanje v Meko?
Naš beograjski dopisnik Boštjan Anžin tokrat o tem, da se kljub obilici cepiv v Srbiji za cepljenje še vedno odloča premalo ljudi, zlasti mladih, o prvih potezah Slavija Trifonova, relativnega zmagovalca na predčasnih volitvah v Bolgariji, ter o množičnem dopustovanju Srbov v Albaniji.
Janko Petrovec iz Rima poroča o nogometni evforiji, smrti velike italijanske glasbene in televizijske zvezdnice in napovedih za turistično sezono.
Igor Jurič o predsedovanju Slovenije Svetu Evropske unije, četrtfinalni tekmi na evropskem nogometnem prvenstvu med Belgijo in Nemčijo, evropskem digitalnem covidnem potrdilu in pozivu za usklajeno odpiranje meja EU.
Kako deluje nova zagrebška oblast in kako se, potem ko ji po 20 letih padajo okostnjaki iz omar, spoprijema s preteklostjo? Kako je Hrvaška pripravljena na poletno turistično sezono, na kaj morajo biti pozorni slovenski turisti, ki bodo tudi letos množično obiskali hrvaško obalo?
O srečanju Bidna in Putina v Ženevi, ameriških sporočilih evropskih zaveznikom in zbliževanju ZDA z Evropsko unijo.
Moskovska dopisnica Vlasta Jeseničnik o razmerah v Belorusiji, njenem odnosu z Rusijo, evropskem nogometnem prvenstvu in srečanju Bidna in Putina, v času njegovega vladanja se je v ZDA zamenjalo že pet predsednikov.
V 18. vzporedniku se sprašujemo o tem, kdaj bomo k severnim sosedom lahko potovali z digitalnimi potrdili. V praksi naj bi jih uvedli že v petek, a so zaradi tehničnih težav začetek prestavili. Z našo dunajsko dopisnico Petro Kos Gnamuš razmišljamo tudi o spornem zemljevidu političnega islama, menjavah v stranki Svobodnjakov, gospodarskih kazalcih in novih dvojezičnih jasli v Celovcu. Vprašamo pa se tudi, kakšni turisti so naši severni sosedi. Kako Slovenci vidimo avstrijske turiste, kako se vidijo sami?
Voditelji EU so se morali kljub predvideni strateški razpravi o odnosih z Rusijo morali lotiti ravnanja Belorusije
V 18. vzporedniku se obračamo proti italijanski prestolnici, kjer na Globalnem zdravstvenem vrhu razpravljajo o lekcijah, ki se jih moramo naučiti o pandemijah. Tudi zaradi turizma - Italija namreč spet začenja vabiti na počitnikovanja v svojih številnih letoviščih. Vse ceste pa tokrat ne vodijo v Rim. Pred prihodom kolesarskega Gira d’Italia v Slovenijo z našim rimskim dopisnikom Jankom Petrovcem razmišljamo o kultnem statusu te dirke med italijanskimi športnimi navdušenci.
Spopadi med Izraelom in Palestinci so v tem tednu pripeljali do roba nove vojne. Z našo bližnjevzhodno dopisnico Karmen Švegl razmišljamo, če se je večjemu spopadu še mogoče izogniti, komu novo zaostrovanje razmer koristi ter kako so v podstat spopadov vtkane notranjepolitične zdrahe v Izraelu in med Palestinci. Razmislimo tudi o vlogi Združenih držav ter odnosu do palestinskega vprašanja v arabskem svetu.
Z beograjskim dopisnikom Boštjanom Anžinom o volitvah v Albaniji in v Bolgariji ter o neobičajnih ukrepih, s katerimi v Srbiji skušajo doseči čim višjo precepljenost.
Z zagrebško dopisnico Tanjo Borčič Bernard o tem, kakšne ukrepe za poln zagon turizma sprejemajo na Hrvaškem, s kakšnimi težavami se sooča kampanja cepljenja in kakšni so hrvaški odzivi na non-paper, ki to ni.
V 18. vzporedniku se podajamo v državo, kjer je temperatura v notranjepolitičnem loncu dosegla vrelišče. Za svojega kanclerskega kandidata so se ta teden v Nemčiji odločili tako konservativci kot zeleni. Z našo berlinsko dopisnico Polono Fijavž razmišljamo, kako bo odločitev za Armina Lascheta v največji stranski CDU/CSU vplivala na potek kampanje pred jesenskimi zveznimi parlamentarnimi volitvami, s kakšnim programom stranka Zelenih hitro pridobiva podporo in o problematičnih nemško-ruskih odnosih. Obračamo pa se tudi proti poletju in se sprašujemo, koliko in kako bodo letos potovali Nemci.
Kar nekaj odprtih političnih vprašanje je v Rusiji, še eno so na seznam včeraj dodali Američani. Ameriška vlada je včeraj v skladu s pričakovanji uvedla nove sankcije proti Rusiji zaradi računalniških vdorov in vpletanja v volitve ter še drugih problematičnih točk v odnosih med državama. ZDA so izgnale deset ruskih diplomatov in kaznovale več deset oseb in podjetij.
V Združenih državah Amerike se je začelo sojenje, ki bo zaznamovalo ameriško družbo, ne glede na to, kakšen bo razplet, poroča naš vašingtonski dopisnik Andrej Stopar.
Z našim rimskim dopisnikom Jankom Petrovcem smo se kljub omejitvam gibanja odpravili v kar dve državi, v Vatikan in Italijo. Kako bodo v središču Rimskokatoliške cerkve praznovali veliko noč v razmerah pandemije?
V 18. vzporedniku pod drobnogled jemljemo dogajanje na Bližnjem vzhodu. V regiji, kjer so pretresi in spremembe že leta edina stalnica, je tudi ta teden bilo nekaj pomembnih premikov - pa tudi zastojev, denimo v Sueškem prekopu. Z našo bližnjevzhodno dopisnico Karmen Švegl razmišljamo o rezultatih že četrtih parlamentarnih volitev v Izraelu v manj kot dveh letih, izstopu Turčije iz carigrajske konvencije, Erdoganovih zahtevah po prepovedi opozicijske stranke in novem poskusu ustavitve spopadov v Jemnu. Opišemo pa tudi pot posameznika do cepljenja v Dubaju.
Petra Kos Gnamuš o sporočilih protestnikov, odzivih vlade, o poteku cepljenja, pa tudi o volilnih uspehih koroških Slovencev na lokalnih volitvah in razpoloženju med Avstrijci po enem letu epidemije.
Neveljaven email naslov