Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
18. vzporednik je tokrat poklical Boštjana Anžina v Beograd.
Neznani napadalec oziroma napadalci so v Kosovski Mitrovici zjutraj streljali na vodjo civilne iniciative Svoboda, demokracija, pravičnost, Oliverja Ivanovića, ki je veljal za enega najbolj znanih srbskih politikov na Kosovu. 64-letni Ivanović je takoj umrl.
“Znan je bil po tem, da je bil zelo zmeren politik. Vedno je pozival za dialog med Albanijo in Srbijo. Mnogi so ga cenili tudi za to, ker je bil eden izmed redkih srbskih politikov, ki je tekoče govoril albansko.”
Ivanovića je leta 2016 sodni svet misije Evropske unije na Kosovu Eulex obsodil na devet let zapora zaradi vojnih zločinov nad albanskim prebivalstvom leta 1999. Sodišče je odločilo, da je kriv spodbujanja pobojev civilistov, ki so jih srbske paravojaške sile aprila 1999 zajele v Kosovski Mitrovici. V priporu je preživel dve leti, aprila lani pa so ga izpustili, saj je prizivno sodišče sodbo razveljavilo.
Srbija je v teh dneh praznovala Božič in teden kasneje še pravoslavno novo leto.
“Januar je v Srbiji zelo zanimiv mesec, saj kasnejša praznovanja preprečijo depresiji, da udari takoj po vstopu v novo koledarsko leto.”
774 epizod
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
18. vzporednik je tokrat poklical Boštjana Anžina v Beograd.
Neznani napadalec oziroma napadalci so v Kosovski Mitrovici zjutraj streljali na vodjo civilne iniciative Svoboda, demokracija, pravičnost, Oliverja Ivanovića, ki je veljal za enega najbolj znanih srbskih politikov na Kosovu. 64-letni Ivanović je takoj umrl.
“Znan je bil po tem, da je bil zelo zmeren politik. Vedno je pozival za dialog med Albanijo in Srbijo. Mnogi so ga cenili tudi za to, ker je bil eden izmed redkih srbskih politikov, ki je tekoče govoril albansko.”
Ivanovića je leta 2016 sodni svet misije Evropske unije na Kosovu Eulex obsodil na devet let zapora zaradi vojnih zločinov nad albanskim prebivalstvom leta 1999. Sodišče je odločilo, da je kriv spodbujanja pobojev civilistov, ki so jih srbske paravojaške sile aprila 1999 zajele v Kosovski Mitrovici. V priporu je preživel dve leti, aprila lani pa so ga izpustili, saj je prizivno sodišče sodbo razveljavilo.
Srbija je v teh dneh praznovala Božič in teden kasneje še pravoslavno novo leto.
“Januar je v Srbiji zelo zanimiv mesec, saj kasnejša praznovanja preprečijo depresiji, da udari takoj po vstopu v novo koledarsko leto.”
Francosko predsedovanje Svetu Evropske unije, prevzeli so ga od Slovenije, naj bi zaznamovala predvsem vprašanja evropske strateške suverenosti, upravljanja migracij, gospodarske rasti, usklajena s podnebnimi cilji z in seveda s covidom-19. S predstavitve francoskega predsedovanja iz Pariza se oglaša Igor Jurič.
Z Jankom Petrovcem iz Rima o osrednjih božičnih praznovanjih, političnem usklajevanju o novem predsedniku države in sezoni na italijanskih smučiščih.
V 18. vzporedniku razmišljamo o grožnji novega spopada v Evropi. Rusija je namreč z namestitvijo velikega števila vojakov in opreme ob ukrajinski meji sprožila ostre odzive držav članic Nata. Z našo moskovsko dopisnico Vlasto Jeseničnik razmišljamo, kako resna je možnost spopadov, s kakšnimi pritiski se spopada ruska opozicija in kakšni so odzivi na nagrado Saharova, ki jo je letos prejel Aleksej Navalni. Pogledamo pa tudi na politično problematični Severni Kavkaz in na tamkajšnjo razvijajočo se turistično industrijo.
Z dunajsko dopisnico Petro Kos Gnamuš o epidemioloških ukrepih ob božiču, obveznem cepljenju, novi vladi in politični zapuščini Sebastiana Kurza.
Karmen Švegl z Bližnjega vzhoda o možnih izidih obnovljenih mednarodnih pogajanj o iranskih jedrskih ambicijah, izraelskih opozorilih o vojaškem napadu na iranske jedrske objekte in begunski krizi v Belorusiji.
Tanja Borčič Bernard se je javila iz Zagreba, kjer so preteklo soboto potekali najbolj množični protesti proti covidnim ukrepom. Izpostavlja tudi politične pritiske na novinarje in nezaupanje v politiko in pravosodje.
Z berlinsko dopisnico Polono Fijavž se odpravljamo na trenutno največje evropsko krizno žarišče - migrantsko pot, ki iz Belorusije preko Poljske vodi proti centralni Evropi.
V 18. vzporedniku pogledujemo proti Balkanu, ki se ponovno sooča z družbeno-političnimi pretresi, ki bi lahko zamajali stabilnost držav v regiji. V Srbiji, Romuniji in Bolgariji se soočajo s hudim valom okužb, zaradi kritičnih razmer je Bolgarija celo zaprosila za pomoč EU. V Makedoniji se vlada po porazu socialdemokratov na lokalnih volitvah sooča z nezaupnico. Z našim dopisnikom Boštjanom Anžinom pa razmišljamo tudi o razmerah v Bosni in Hercegovini, ki ji po opozorilih številnih svetovnih diplomatov grozi celo razpad. Zaradi pritiskov voditeljev bosanskih Srbov se je ponovno znašla pred vprašanjem, kako naprej.
Z washingtonskim dopisnikom Andrejem Stoparjem razmišljamo o volitvah, podnebni konferenci COP26, načrtovanih svežnjih vlaganj v socialo in okoljske prilagoditve, reformah policije in negotovem trgu delovne sile.
Pred začetkom podnebne konference COP26 v Glasgowu smo poklicali naše dopisnice in dopisnike.
Z dunajsko dopisnico Petro Kos Gnamuš o (ne)zaupanju v javnomnenjske raziskave po korupcijski aferi, razgretem političnem prizorišču in uvajanju novih ukrepov za zajezitev okužb s koronavirusom.
Z moskovsko dopisnico Vlasto Jeseničnik o pomenu neodvisnega časnika Nova Gazeta, vplivu nove zasedbe v dumi na svobodo izražanja, rekordih števila umrlih za covidom-19 in regiji Amur.
Ali bodo obljube evropskih voditeljev na Balkan prinesle kaj več optimizma glede pridruževanja EU, katere države so z njimi zadovoljne in katere ne?
Z berlinsko dopisnico Polono Fijavž o barvni kombinaciji nove koalicije, želji po spremembah med mladimi in referendumu o stanovanjski politiki.
V Italiji so v ospredju gospodarske teme. Od ukinitve letalskega prevoznika Alitalia in ustanovitve nove letalske družbe pa do uveljavljanja pogoja PCT.
Po turistični sezoni se odpravljamo na Hrvaško. Z našo zagrebško dopisnico Tanjo Borčić Bernard se učeno sprašujemo, kakšni so rezultati letošnjega poletja in kako bodo vplivali na pobiranje gospodarstva.
Dopisnik Andrej Stopar o čustvenem odnosu Američanov do tragedije 11. 9., posledicah napada na dvojčka, učinkih dvajsetletne vojne proti terorizmu v Afganistanu in orkanu Ida.
Kako se Evropska unija spopada z vprašanje afganistanskih prebežnikov, na kakšne načine jim (ne) misli pomagati in kje v Evropi rastejo nove ograje na mejah?
Dopisnica Petra Kos Gnamuš o avstrijskih pravilih v novem šolskem letu, odzivih glede gradnje drugega bloka krške nuklearke in o kritični javnosti zaradi izgona beguncev-
Dopisnica Karmen Švegl o tem, da bodo Talibani kmalu imeli proste roke in zagotovo ne bodo kar tako prizanesli ljudem, proti katerim so se borili zadnjih 20 let.
Neveljaven email naslov