Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V Zagreb smo poklicali Tanjo Borčić Bernard. O turistični sezoni, šolskih počitnicah, napihnjeni državni upravi in nebotičnikih ob Savi
Julija so na Hrvaškem imeli vsaj za 20 odstotkov manj prometa kot lani. Je pa avgusta pri južnih sosedih dopustovalo do sedem odstotkov več gostov kot lani. Največ tujih gostov je bilo iz Nemčije, Slovenije in Avstrije. Dvajset odstotkov pa je bilo celo domačih gostov, kar kaže na to, da tudi hrvaški državljani spreminjajo svoje navade, saj avgusta niso hodili na domače morje.
“Maja in julija so na Hrvaškem imeli manj nočitev kot lani, avgusta pa so imeli več obiska kot prejšnje leto. Avgusta so imeli celo dvajset odstotkov več domačih gostov.”
Na Hrvaškem se bo šolsko leto začelo šele 9. septembra, tako da bodo poletne počitnice trajale skoraj tri mesece. To je seveda problem za starše, ker ne morejo vsi vzeti dopusta in biti doma z otroki. Šolsko ministrstvo je letos občinam ponudilo štiri različice šolskih počitnic. Tretjina se jih je odločila za drugačen sistem počitnic. Nekateri bodo tako imeli krompirjeve počitnice, ki jih do zdaj ni bilo in bodo zato imeli tudi krajše poletne počitnice.
Na Hrvaškem je 556 upravnih enot in hrvaški pravni strokovnjaki pravijo, da bi se to število moralo zmanjšati na 120.
V Zagrebu ob reki Savi bi župan Milan Bandić namesto hipodroma postavil nebotičnike, kongresni center in zabaviščni park, pravo mesto v malem. Projekt je vreden pol milijarde evrov, in čeprav graditvi nasprotujejo strokovnjaki in okoljevarstveniki, župan vseeno vztraja.
771 epizod
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
V Zagreb smo poklicali Tanjo Borčić Bernard. O turistični sezoni, šolskih počitnicah, napihnjeni državni upravi in nebotičnikih ob Savi
Julija so na Hrvaškem imeli vsaj za 20 odstotkov manj prometa kot lani. Je pa avgusta pri južnih sosedih dopustovalo do sedem odstotkov več gostov kot lani. Največ tujih gostov je bilo iz Nemčije, Slovenije in Avstrije. Dvajset odstotkov pa je bilo celo domačih gostov, kar kaže na to, da tudi hrvaški državljani spreminjajo svoje navade, saj avgusta niso hodili na domače morje.
“Maja in julija so na Hrvaškem imeli manj nočitev kot lani, avgusta pa so imeli več obiska kot prejšnje leto. Avgusta so imeli celo dvajset odstotkov več domačih gostov.”
Na Hrvaškem se bo šolsko leto začelo šele 9. septembra, tako da bodo poletne počitnice trajale skoraj tri mesece. To je seveda problem za starše, ker ne morejo vsi vzeti dopusta in biti doma z otroki. Šolsko ministrstvo je letos občinam ponudilo štiri različice šolskih počitnic. Tretjina se jih je odločila za drugačen sistem počitnic. Nekateri bodo tako imeli krompirjeve počitnice, ki jih do zdaj ni bilo in bodo zato imeli tudi krajše poletne počitnice.
Na Hrvaškem je 556 upravnih enot in hrvaški pravni strokovnjaki pravijo, da bi se to število moralo zmanjšati na 120.
V Zagrebu ob reki Savi bi župan Milan Bandić namesto hipodroma postavil nebotičnike, kongresni center in zabaviščni park, pravo mesto v malem. Projekt je vreden pol milijarde evrov, in čeprav graditvi nasprotujejo strokovnjaki in okoljevarstveniki, župan vseeno vztraja.
Janko Petrovec iz Rima poroča o nogometni evforiji, smrti velike italijanske glasbene in televizijske zvezdnice in napovedih za turistično sezono.
Igor Jurič o predsedovanju Slovenije Svetu Evropske unije, četrtfinalni tekmi na evropskem nogometnem prvenstvu med Belgijo in Nemčijo, evropskem digitalnem covidnem potrdilu in pozivu za usklajeno odpiranje meja EU.
Kako deluje nova zagrebška oblast in kako se, potem ko ji po 20 letih padajo okostnjaki iz omar, spoprijema s preteklostjo? Kako je Hrvaška pripravljena na poletno turistično sezono, na kaj morajo biti pozorni slovenski turisti, ki bodo tudi letos množično obiskali hrvaško obalo?
O srečanju Bidna in Putina v Ženevi, ameriških sporočilih evropskih zaveznikom in zbliževanju ZDA z Evropsko unijo.
Moskovska dopisnica Vlasta Jeseničnik o razmerah v Belorusiji, njenem odnosu z Rusijo, evropskem nogometnem prvenstvu in srečanju Bidna in Putina, v času njegovega vladanja se je v ZDA zamenjalo že pet predsednikov.
V 18. vzporedniku se sprašujemo o tem, kdaj bomo k severnim sosedom lahko potovali z digitalnimi potrdili. V praksi naj bi jih uvedli že v petek, a so zaradi tehničnih težav začetek prestavili. Z našo dunajsko dopisnico Petro Kos Gnamuš razmišljamo tudi o spornem zemljevidu političnega islama, menjavah v stranki Svobodnjakov, gospodarskih kazalcih in novih dvojezičnih jasli v Celovcu. Vprašamo pa se tudi, kakšni turisti so naši severni sosedi. Kako Slovenci vidimo avstrijske turiste, kako se vidijo sami?
Voditelji EU so se morali kljub predvideni strateški razpravi o odnosih z Rusijo morali lotiti ravnanja Belorusije
V 18. vzporedniku se obračamo proti italijanski prestolnici, kjer na Globalnem zdravstvenem vrhu razpravljajo o lekcijah, ki se jih moramo naučiti o pandemijah. Tudi zaradi turizma - Italija namreč spet začenja vabiti na počitnikovanja v svojih številnih letoviščih. Vse ceste pa tokrat ne vodijo v Rim. Pred prihodom kolesarskega Gira d’Italia v Slovenijo z našim rimskim dopisnikom Jankom Petrovcem razmišljamo o kultnem statusu te dirke med italijanskimi športnimi navdušenci.
Spopadi med Izraelom in Palestinci so v tem tednu pripeljali do roba nove vojne. Z našo bližnjevzhodno dopisnico Karmen Švegl razmišljamo, če se je večjemu spopadu še mogoče izogniti, komu novo zaostrovanje razmer koristi ter kako so v podstat spopadov vtkane notranjepolitične zdrahe v Izraelu in med Palestinci. Razmislimo tudi o vlogi Združenih držav ter odnosu do palestinskega vprašanja v arabskem svetu.
Z beograjskim dopisnikom Boštjanom Anžinom o volitvah v Albaniji in v Bolgariji ter o neobičajnih ukrepih, s katerimi v Srbiji skušajo doseči čim višjo precepljenost.
Z zagrebško dopisnico Tanjo Borčič Bernard o tem, kakšne ukrepe za poln zagon turizma sprejemajo na Hrvaškem, s kakšnimi težavami se sooča kampanja cepljenja in kakšni so hrvaški odzivi na non-paper, ki to ni.
V 18. vzporedniku se podajamo v državo, kjer je temperatura v notranjepolitičnem loncu dosegla vrelišče. Za svojega kanclerskega kandidata so se ta teden v Nemčiji odločili tako konservativci kot zeleni. Z našo berlinsko dopisnico Polono Fijavž razmišljamo, kako bo odločitev za Armina Lascheta v največji stranski CDU/CSU vplivala na potek kampanje pred jesenskimi zveznimi parlamentarnimi volitvami, s kakšnim programom stranka Zelenih hitro pridobiva podporo in o problematičnih nemško-ruskih odnosih. Obračamo pa se tudi proti poletju in se sprašujemo, koliko in kako bodo letos potovali Nemci.
Kar nekaj odprtih političnih vprašanje je v Rusiji, še eno so na seznam včeraj dodali Američani. Ameriška vlada je včeraj v skladu s pričakovanji uvedla nove sankcije proti Rusiji zaradi računalniških vdorov in vpletanja v volitve ter še drugih problematičnih točk v odnosih med državama. ZDA so izgnale deset ruskih diplomatov in kaznovale več deset oseb in podjetij.
V Združenih državah Amerike se je začelo sojenje, ki bo zaznamovalo ameriško družbo, ne glede na to, kakšen bo razplet, poroča naš vašingtonski dopisnik Andrej Stopar.
Z našim rimskim dopisnikom Jankom Petrovcem smo se kljub omejitvam gibanja odpravili v kar dve državi, v Vatikan in Italijo. Kako bodo v središču Rimskokatoliške cerkve praznovali veliko noč v razmerah pandemije?
V 18. vzporedniku pod drobnogled jemljemo dogajanje na Bližnjem vzhodu. V regiji, kjer so pretresi in spremembe že leta edina stalnica, je tudi ta teden bilo nekaj pomembnih premikov - pa tudi zastojev, denimo v Sueškem prekopu. Z našo bližnjevzhodno dopisnico Karmen Švegl razmišljamo o rezultatih že četrtih parlamentarnih volitev v Izraelu v manj kot dveh letih, izstopu Turčije iz carigrajske konvencije, Erdoganovih zahtevah po prepovedi opozicijske stranke in novem poskusu ustavitve spopadov v Jemnu. Opišemo pa tudi pot posameznika do cepljenja v Dubaju.
Petra Kos Gnamuš o sporočilih protestnikov, odzivih vlade, o poteku cepljenja, pa tudi o volilnih uspehih koroških Slovencev na lokalnih volitvah in razpoloženju med Avstrijci po enem letu epidemije.
Bruseljska dopisnica Mojca Širok o projektu skupnega nakupa cepiv proti covidu-19, cepilnih potnih listih, novih razmerjih na evropski politični desnici in o zdajšnji podobi Slovenije v Bruslju.
Polona Fijavž o nemških šolah v obdobju koronavirusa, ukrepih, cepivih in cepljenju ter o tem, kaj o Sloveniji v zadnjem času poročajo nemški mediji.
Zagrebška dopisnica Tanja Borčič Bernard o aferah, ki spremljajo hrvaški načrt za cepljenje, o obetih turistične sezone in burni kampanji za lokalne volitve zaznamovani z epidemijo in popotresno obnovo.
Neveljaven email naslov