Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Reportaža z obmejnega območja razkriva novo ravnotežje moči v severni Siriji.
Ob turško-sirski meji je že dva tedna vzdušje zelo napeto. Od začetka turške ofenzive proti Kurdom na severu Sirije je na obmejnem območju naša dopisnica Karmen Švegl, ki je od blizu spremljala kolone vojaščine in beguncev. Prav te kolone so poskrbele za novo spremembo ravnotežja moči v Siriji, kje se stikajo in križajo interesi regionalnih in svetovnih sil. V 18. vzporedniku razmišljamo o novem položaju Združenih držav, Rusije in sirske vlade, hkrati pa tudi o posledicah spopadov za Kurde in Erdoganovo vladavino v Turčiji.
“V Carigradu ljudje spremljajo, kaj se dogaja. Ko pridem v kavarno, restavracijo, so prižgani televizijski ekrani in ljudje ves čas z enim očesom gledajo. Skrbi jih, da bi se operacije lahko obnovile, ker imajo vsi Turki koga v vojski. Prepričani so, da je najhujše mimo, da se bodo stvari umirile, politične debate pa so še vedno vroče, turški politiki opozarjajo Kurde, da naj ne mislijo, da je vse skupaj že končano.”
Turška ofenziva na severu Sirije ima posledice tudi za odnose med vodilnimi političnimi akterji v regiji. Poglejmo še na posledice turške ofenzive na severu Sirije za odnose med vodilnimi političnimi akterji v regiji. Spopadi so se začeli po umiku večine ameriških vojaških enot s severa Sirije, sirski Kurdi so se zato že po nekaj dneh spopadov obrnili k novemu zavezniku – Asadovemu režimu, ki ga podpira Rusija. Zmagovalci te epizode turško-sirske vojne so vsi razen Kurdov.
“Putin je zmagovalec, saj je dobil nadzor nad Sirijo. Trump je verjetno sicer res poraženec te epizode vojne, ampak on bi dejal, da si ni nikoli želel dobiti nadvlade nad Sirijo, od tam se je želel umakniti. Vojna na severu Sirije je pomagala tudi Erdoganu, saj so se oči prebivalcev usmerile stran od gospodarske krize in ostalih težav, ki vladajo Turčiji. Tako da so vsi zmagovalci razen Kurdov.”
770 epizod
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Reportaža z obmejnega območja razkriva novo ravnotežje moči v severni Siriji.
Ob turško-sirski meji je že dva tedna vzdušje zelo napeto. Od začetka turške ofenzive proti Kurdom na severu Sirije je na obmejnem območju naša dopisnica Karmen Švegl, ki je od blizu spremljala kolone vojaščine in beguncev. Prav te kolone so poskrbele za novo spremembo ravnotežja moči v Siriji, kje se stikajo in križajo interesi regionalnih in svetovnih sil. V 18. vzporedniku razmišljamo o novem položaju Združenih držav, Rusije in sirske vlade, hkrati pa tudi o posledicah spopadov za Kurde in Erdoganovo vladavino v Turčiji.
“V Carigradu ljudje spremljajo, kaj se dogaja. Ko pridem v kavarno, restavracijo, so prižgani televizijski ekrani in ljudje ves čas z enim očesom gledajo. Skrbi jih, da bi se operacije lahko obnovile, ker imajo vsi Turki koga v vojski. Prepričani so, da je najhujše mimo, da se bodo stvari umirile, politične debate pa so še vedno vroče, turški politiki opozarjajo Kurde, da naj ne mislijo, da je vse skupaj že končano.”
Turška ofenziva na severu Sirije ima posledice tudi za odnose med vodilnimi političnimi akterji v regiji. Poglejmo še na posledice turške ofenzive na severu Sirije za odnose med vodilnimi političnimi akterji v regiji. Spopadi so se začeli po umiku večine ameriških vojaških enot s severa Sirije, sirski Kurdi so se zato že po nekaj dneh spopadov obrnili k novemu zavezniku – Asadovemu režimu, ki ga podpira Rusija. Zmagovalci te epizode turško-sirske vojne so vsi razen Kurdov.
“Putin je zmagovalec, saj je dobil nadzor nad Sirijo. Trump je verjetno sicer res poraženec te epizode vojne, ampak on bi dejal, da si ni nikoli želel dobiti nadvlade nad Sirijo, od tam se je želel umakniti. Vojna na severu Sirije je pomagala tudi Erdoganu, saj so se oči prebivalcev usmerile stran od gospodarske krize in ostalih težav, ki vladajo Turčiji. Tako da so vsi zmagovalci razen Kurdov.”
V Bruslju je jesen zaznamovala negotovost na številnih področjih - brexit, iskanje novih komisarjev in grožnja podnebnih sprememb poganjajo dinamično politično dogajanje.
Kitajska in Evropska unija se glede političnih vprašanj pogosto znajdeta na različnih bregovih, kljub temu pa gospodarsko sodelovanje vztrajno raste. Izrazit primer so izdelki visokotehnoloških industrij - v EU jih največ uvozimo prav s Kitajske, lani jih je bilo kar za 130 milijard evrov. Z našim dopisnikom Urošem Lipuščkom se odpravimo na pot po kitajski visokotehnološki industriji, se zapeljemo s samovozečim avtobusom in razmišljamo o možnostih sodelovanja med Slovenijo in Kitajsko pri razvoju umetne inteligence. Zaletimo se tudi v kitajski spletni požarni zid.
Združeno kraljestvo se je po štirih letih ognjevitih razprav, treh prestavitvah brexita in napovedanih že drugih predčasnih volitvah znašlo v zelo nezavidljivem položaju. Parlament je serijsko zavračal predloge predsednika vlade Borisa Johnsona, vlada ni izpolnila svoje obljube o dokončnem odhodu iz EU do konca oktobra ne glede na vse okoliščine. Del političnih strank si želi novega referenduma, del dokončne potrditve sporazuma, na ulicah se vrstijo protesti nasprotnikov in podpornikov brexita, nesoglasja se poglabljajo.
Jesen na Balkanu prinaša politične preobrate, Albanija in Severna Makedonija brez zelene luči za začetek pristopnih pogajanj.
V Rusiji so praznovali 67. rojstni dan Vladimirja Putina, ob tem so opozicijski protesti v Moskvi vedno močnejši, česar pa ne čutijo v najmanj poseljeni ruski republiki Altaj.
V Atenah prve velike stavke po ustoličenju nove grške vlade, begunska kriza na grških otokih in zapleteno sojenje politični stranki.
Strankarsko in sploh politično življenje v Italiji je že nekaj časa zelo burno, ledenik grozi, da bo zgrmel z Mont Blanca, v cerkvenih krogih pa v ospredje prihajata odnos Vatikana do varovanja okolja ter nazadnje še vprašanje ohranjanja duhovniškega celibata v Rimskokatoliški cerkvi.
Trump noče vojne v Bližnjem vhodu in celotno politično življenje v ZDA se že vrti okoli volitev
Poklicali smo dopisnika v Beogradu Boštjana Anžina, ki je spregovoril o eksodusu srbskih državljanov, volitvah na Kosovem in incidentu na hrvaško-srbski meji.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Poklicali smo Janka Petrovca v Rim, ki je podrobno spremljal vladno krizo, sinodo valdeške cerkve in preporod tradicionalne glasbe in plesa tárante.
V 18. vzporednik se iz Bruslja oglaša naš dopisnik Igor Jurič. Govorimo o izzivih, ki čakajo nastajajočo novo Evropsko komisijo, dotaknili pa se bomo tudi teme, ki se ji v povezavi z Evropsko unijo skoraj ne moremo izogniti – brexita.
Končuje se drugi največji muslimanski praznik Kurban-bajram. Verniki se počasi vračajo tudi iz Hadža, oziroma tradicionalnega romanja v Meko. Jemen je medtem razpadel na sever, kjer vlada šiitska skupina, in jug, kjer so oblast prevzeli seperatisti. Ogromno tamkajšnjih prebivalcev je zaradi lakote in ekološke katastrofe, ki sta neposredni posledici vojne, umrlo.
V Berlinu so junija sprejeli zakon o električnih skirojih. Omejitev je 20 km/h, pravila so podobna kot za kolesarje. Čelade niso potrebne in če ni kolesarske steze, se lahko vozijo po pločnikih.
Pred vrati so volitve v Avstriji, zaenkrat kaže da bo ljudska stranka prepričljivo zmagala. Ni pa še jasno, kdo bo v koaliciji."Še nikoli se ni toliko govorilo o tem, da so stranke brez pribite pare. Skupno naj bi si stranke za kampanje sposodile kar 26 milijonov evrov."Poleg dokončne prepovedi kajenja v zaprtih prostorih, bodo v Avstriji prepovedali tudi uporabo plastičnih vrečk. Medtem pa je kot kaže boja za pravice manjšin konec."Generacije, ki jim je to veliko pomenilo, se počasi poslavljajo, mladi pa nimajo nobenega interesa, da bi se borili za manjšinske pravice."
Z aktualnim dogajanjem v Rusiji nas seznanja Vlasta Jeseničnik, ki smo jo poklicali v Moskvo.
V zadnjih tednih je Janko Petrovec poročali predvsem o primeru Sea Watch. Gre za nemško humanitarno organizacijo, katere ladja pod nizozemsko zastavo rešuje migrante v Sredozemlju. Sea Watch je ena najbolj bojevitih človekoljubnih organizacij v Sredozemlju – ena redkih, ki ni hotela podpisati niti pravilnika o delovanju na morju nekdanjega ministra Minnitija pred dvema letoma.
Neveljaven email naslov