Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V Bruslju je jesen zaznamovala negotovost na številnih področjih - brexit, iskanje novih komisarjev in grožnja podnebnih sprememb poganjajo dinamično politično dogajanje.
Čeprav nova Evropska komisija še ni začela delovati, so že znane njene glavne politične prioritete v prihodnjem mandatu. Z bruseljsko dopisico Mojco Širok razmišljamo o novem evropskem zelenem dogovoru, ki naj bi ga komisija predstavila že po prvih 100 dneh vladanja. “Vemo, da se bo temu posvetila, ne vemo pa, kako se bo temu posvetila.”
O povezavi podnebnih načrtov se je Mojca Širok pogovarjala tudi s predsednico evropske skupine Zelenih Ska Keller. “Že zdaj namreč vidimo, da prihodnja predsednica ne želi spreminjati evropske kmetijske politike, čeprav vemo, da je prav kmetijska politika ključen element pri okolju neprijaznih politikah. To je torej treba spremeniti. In če to ni del novega Zelenega dogovora, potem zares ne vem, kako bo ta izgledal.”
Spregovorili pa sta tudi o evropski kmetijski politiki, ki so jo v Evropski uniji že večkrat spremenili, a po besedah Kellerjeve jo še vedno lahko. “Kdaj, če ne zdaj, lahko pometemo z zastarelim pravilom “več hektarjev, več denarja”? S tem, da dajemo več sredstev tistim, ki že imajo velike kmetijske površine, ali da gre več denarja starim kot pa novim članicam. To moramo spremeniti in denar namenjati za javno dobro. In kmetje naredijo veliko za javno dobro: oskrbujejo nas z zdravo hrano, skrbijo za zaščito okolja in podnebja. Takšne stvari bi morali financirati in ne zgolj hektarjev.”
771 epizod
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
V Bruslju je jesen zaznamovala negotovost na številnih področjih - brexit, iskanje novih komisarjev in grožnja podnebnih sprememb poganjajo dinamično politično dogajanje.
Čeprav nova Evropska komisija še ni začela delovati, so že znane njene glavne politične prioritete v prihodnjem mandatu. Z bruseljsko dopisico Mojco Širok razmišljamo o novem evropskem zelenem dogovoru, ki naj bi ga komisija predstavila že po prvih 100 dneh vladanja. “Vemo, da se bo temu posvetila, ne vemo pa, kako se bo temu posvetila.”
O povezavi podnebnih načrtov se je Mojca Širok pogovarjala tudi s predsednico evropske skupine Zelenih Ska Keller. “Že zdaj namreč vidimo, da prihodnja predsednica ne želi spreminjati evropske kmetijske politike, čeprav vemo, da je prav kmetijska politika ključen element pri okolju neprijaznih politikah. To je torej treba spremeniti. In če to ni del novega Zelenega dogovora, potem zares ne vem, kako bo ta izgledal.”
Spregovorili pa sta tudi o evropski kmetijski politiki, ki so jo v Evropski uniji že večkrat spremenili, a po besedah Kellerjeve jo še vedno lahko. “Kdaj, če ne zdaj, lahko pometemo z zastarelim pravilom “več hektarjev, več denarja”? S tem, da dajemo več sredstev tistim, ki že imajo velike kmetijske površine, ali da gre več denarja starim kot pa novim članicam. To moramo spremeniti in denar namenjati za javno dobro. In kmetje naredijo veliko za javno dobro: oskrbujejo nas z zdravo hrano, skrbijo za zaščito okolja in podnebja. Takšne stvari bi morali financirati in ne zgolj hektarjev.”
O izginotju še zadnje kadilske oaze v srednji Evropi, iskanju nove vlade in koroški Slovenki Olgi Voglauer v avstrijskem parlamentu.
Kitajska in Evropska unija se glede političnih vprašanj pogosto znajdeta na različnih bregovih, kljub temu pa gospodarsko sodelovanje vztrajno raste. Izrazit primer so izdelki visokotehnoloških industrij - v EU jih največ uvozimo prav s Kitajske, lani jih je bilo kar za 130 milijard evrov. Z našim dopisnikom Urošem Lipuščkom se odpravimo na pot po kitajski visokotehnološki industriji, se zapeljemo s samovozečim avtobusom in razmišljamo o možnostih sodelovanja med Slovenijo in Kitajsko pri razvoju umetne inteligence. Zaletimo se tudi v kitajski spletni požarni zid.
Združeno kraljestvo se je po štirih letih ognjevitih razprav, treh prestavitvah brexita in napovedanih že drugih predčasnih volitvah znašlo v zelo nezavidljivem položaju. Parlament je serijsko zavračal predloge predsednika vlade Borisa Johnsona, vlada ni izpolnila svoje obljube o dokončnem odhodu iz EU do konca oktobra ne glede na vse okoliščine. Del političnih strank si želi novega referenduma, del dokončne potrditve sporazuma, na ulicah se vrstijo protesti nasprotnikov in podpornikov brexita, nesoglasja se poglabljajo.
Reportaža z obmejnega območja razkriva novo ravnotežje moči v severni Siriji.
Jesen na Balkanu prinaša politične preobrate, Albanija in Severna Makedonija brez zelene luči za začetek pristopnih pogajanj.
V Rusiji so praznovali 67. rojstni dan Vladimirja Putina, ob tem so opozicijski protesti v Moskvi vedno močnejši, česar pa ne čutijo v najmanj poseljeni ruski republiki Altaj.
V Atenah prve velike stavke po ustoličenju nove grške vlade, begunska kriza na grških otokih in zapleteno sojenje politični stranki.
Strankarsko in sploh politično življenje v Italiji je že nekaj časa zelo burno, ledenik grozi, da bo zgrmel z Mont Blanca, v cerkvenih krogih pa v ospredje prihajata odnos Vatikana do varovanja okolja ter nazadnje še vprašanje ohranjanja duhovniškega celibata v Rimskokatoliški cerkvi.
Trump noče vojne v Bližnjem vhodu in celotno politično življenje v ZDA se že vrti okoli volitev
Poklicali smo dopisnika v Beogradu Boštjana Anžina, ki je spregovoril o eksodusu srbskih državljanov, volitvah na Kosovem in incidentu na hrvaško-srbski meji.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Poklicali smo Janka Petrovca v Rim, ki je podrobno spremljal vladno krizo, sinodo valdeške cerkve in preporod tradicionalne glasbe in plesa tárante.
V 18. vzporednik se iz Bruslja oglaša naš dopisnik Igor Jurič. Govorimo o izzivih, ki čakajo nastajajočo novo Evropsko komisijo, dotaknili pa se bomo tudi teme, ki se ji v povezavi z Evropsko unijo skoraj ne moremo izogniti – brexita.
Končuje se drugi največji muslimanski praznik Kurban-bajram. Verniki se počasi vračajo tudi iz Hadža, oziroma tradicionalnega romanja v Meko. Jemen je medtem razpadel na sever, kjer vlada šiitska skupina, in jug, kjer so oblast prevzeli seperatisti. Ogromno tamkajšnjih prebivalcev je zaradi lakote in ekološke katastrofe, ki sta neposredni posledici vojne, umrlo.
V Berlinu so junija sprejeli zakon o električnih skirojih. Omejitev je 20 km/h, pravila so podobna kot za kolesarje. Čelade niso potrebne in če ni kolesarske steze, se lahko vozijo po pločnikih.
Pred vrati so volitve v Avstriji, zaenkrat kaže da bo ljudska stranka prepričljivo zmagala. Ni pa še jasno, kdo bo v koaliciji."Še nikoli se ni toliko govorilo o tem, da so stranke brez pribite pare. Skupno naj bi si stranke za kampanje sposodile kar 26 milijonov evrov."Poleg dokončne prepovedi kajenja v zaprtih prostorih, bodo v Avstriji prepovedali tudi uporabo plastičnih vrečk. Medtem pa je kot kaže boja za pravice manjšin konec."Generacije, ki jim je to veliko pomenilo, se počasi poslavljajo, mladi pa nimajo nobenega interesa, da bi se borili za manjšinske pravice."
Z aktualnim dogajanjem v Rusiji nas seznanja Vlasta Jeseničnik, ki smo jo poklicali v Moskvo.
Neveljaven email naslov