Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Igor Jurič, Bruselj

27.12.2019

Z dopisniki iz Bruslja običajno govorimo o zapletenih birokratskih vijačnicah in labirintih Evropske unije, a ker med prazničnim časom tudi v tako zamotanih labirintih vlada malo zatišja, se tokrat pogovarjamo kar o Bruslju kot mestu. Naš dopisnik Igor Jurič nas odpelje na tek po mestu, med katerim spoznavamo življenje v različnih četrtih ter težave mesta s prometom in odpadki.

“Če bi kdo želel za maraton trenirati v bruseljskih parkih, bi se počutil kot hrček na kolesu. Parkov je sicer veliko, a so majhni. Avtomobili se v jutranjih prometnih konicah v Bruslju premikajo počasneje od pešcev. Pločniki pa so polni vreč smeti, ki čakajo na odvoz, pregledujejo pa jih vrane in srake.”

“V mestnih predelih, ki so blizu evropskih institucij, težko najdeš domačine. Stanovanja zapolnjujejo priseljenci, ki delajo v različnih mednarodnih institucijah. Moj snemalec pravi, da v Bruslju nasploh težko najdeš pravega domačina.”

Ustavimo se tudi pri dečku, ki lula – znameniti kip namreč letos praznuje 400 let. In njegova zgodovina je bila burna, opisuje Gonzague Pluvinage, konservator v bruseljskem mestnem muzeju. “Prvič so ga ukradli leta 1774, ko so francoski vojaki okupirali Bruselj. Želeli so ga obdržati zase, najbrž zato, ker so odkrili, da prebivalci Bruslja ta zabaven kipec jemljejo za simbol mesta. Vojaki so ga vzeli iz fontane, samo da so se z njim sprehodili po mestu. Pozneje so ga ukradli še nekajkrat, zagotovo vemo, da je bil skozi zgodovino ukraden vsaj šestkrat. Nazadnje se je to zgodilo leta 1965. Takrat tatovi niso mogli vzeti celotne skulpture in še vedno lahko vidimo, da je bila pod koleni polomljena. Nekaj dni so lahko obiskovalci videli le stopala pri fontani. Nato so se mestne oblasti odločile, da bodo skulpturo umaknile in k fontani namestile kopijo, ki jo še zdaj lahko občudujemo.”


18. vzporednik

771 epizod


Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.

Igor Jurič, Bruselj

27.12.2019

Z dopisniki iz Bruslja običajno govorimo o zapletenih birokratskih vijačnicah in labirintih Evropske unije, a ker med prazničnim časom tudi v tako zamotanih labirintih vlada malo zatišja, se tokrat pogovarjamo kar o Bruslju kot mestu. Naš dopisnik Igor Jurič nas odpelje na tek po mestu, med katerim spoznavamo življenje v različnih četrtih ter težave mesta s prometom in odpadki.

“Če bi kdo želel za maraton trenirati v bruseljskih parkih, bi se počutil kot hrček na kolesu. Parkov je sicer veliko, a so majhni. Avtomobili se v jutranjih prometnih konicah v Bruslju premikajo počasneje od pešcev. Pločniki pa so polni vreč smeti, ki čakajo na odvoz, pregledujejo pa jih vrane in srake.”

“V mestnih predelih, ki so blizu evropskih institucij, težko najdeš domačine. Stanovanja zapolnjujejo priseljenci, ki delajo v različnih mednarodnih institucijah. Moj snemalec pravi, da v Bruslju nasploh težko najdeš pravega domačina.”

Ustavimo se tudi pri dečku, ki lula – znameniti kip namreč letos praznuje 400 let. In njegova zgodovina je bila burna, opisuje Gonzague Pluvinage, konservator v bruseljskem mestnem muzeju. “Prvič so ga ukradli leta 1774, ko so francoski vojaki okupirali Bruselj. Želeli so ga obdržati zase, najbrž zato, ker so odkrili, da prebivalci Bruslja ta zabaven kipec jemljejo za simbol mesta. Vojaki so ga vzeli iz fontane, samo da so se z njim sprehodili po mestu. Pozneje so ga ukradli še nekajkrat, zagotovo vemo, da je bil skozi zgodovino ukraden vsaj šestkrat. Nazadnje se je to zgodilo leta 1965. Takrat tatovi niso mogli vzeti celotne skulpture in še vedno lahko vidimo, da je bila pod koleni polomljena. Nekaj dni so lahko obiskovalci videli le stopala pri fontani. Nato so se mestne oblasti odločile, da bodo skulpturo umaknile in k fontani namestile kopijo, ki jo še zdaj lahko občudujemo.”


20.05.2022

Boštjan Anžin, Beograd

V 18. vzporedniku z našim beograjskim dopisnikom Boštjanom Anžinom pod drobnogled vzamemo vedno dinamične odnose na Balkanu.


13.05.2022

Vlasta Jeseničnik, Rusija

V 18. vzporedniku z rusko dopisnico Vlasto Jeseničnik pogledujemo proti Moskvi.


06.05.2022

Tanja Borčić Bernard, Zagreb

Tanja Borčić Bernard o začetku turistične sezone na Hrvaškem, zamiku odprtja Pelješkega mosta in o odzivih hrvaške politike na rezultate slovenskih volitev.


29.04.2022

Andrej Stopar, ZDA

Z dopisnikom Andrejem Stoparjem razmišljamo o Muskovem prevzemu Twitterja, izvolitvi prve temnopolte vrhovne sodnice in grožnji z jedrsko vojno.


22.04.2022

Karmen Švegl, Ukrajina

Z dopisnico Karmen Švegl razmišljamo o bojevanju na vzhodu Ukrajine in o obljubah zahodnih voditeljev.


15.04.2022

Janko Petrovec, Rim

V 18. vzporedniku se odpravljamo v Italijo, kamor bodo ta konec tedna uprte oči številnih kristjanov po vsem svetu.


08.04.2022

Mojca Širok, Francija

O predvolilni kampanji v Franciji se pogovarjamo z našo dopisnico Mojco Širok.


01.04.2022

Gašper Andrinek, Estonija

V 18. vzporedniku se nam oglasi Gašper Andrinek, ki v teh dneh raziskuje družbeno in politično sliko v baltskih državah.


25.03.2022

Jan Grilc, Madžarska

V 18. vzporedniku se odpravljamo h kolegu Janu Grilcu, ki se te dni mudi na Madžarskem.


18.03.2022

Boštjan Anžin, Balkan

V 18. vzporedniku se selimo k našemu balkanskemu dopisniku Boštjanu Anžinu.


11.03.2022

Polona Fijavž, Berlin

Naša dopisnica iz Berlina Polona Fijavž o trenutnih razmerah na Poljskem, ki množično sprejema begunce iz Ukrajine.


04.03.2022

Andrej Stopar, Washington

Z Andrejem Stoparjem o najnovejših Putinovih potezah ob invaziji, vplivu komunikacije voditeljev na razplet vojne in odzivu ameriške administracije na dogajanje.


25.02.2022

Vlasta Jeseničnik, Moskva

Vlasta Jeseničnik spremlja dogajanje na frontnih črtah v Ukrajini in poroča o razpoloženju na ulicah ruskega glavnega mesta.


04.02.2022

Tanja Borčič Bernard, Zagreb

Eden izmed največjih težav naše južne sosede je tudi delovanje pravne države poroča Tanja Borčič Bernard.


28.01.2022

Andrej Stopar, Washington

Amerika trenutno ni pripravljena poslati vojake na teren, recimo v Ukrajino, da bi se tam borili, sporoča dopisnik Andrej Stopar.


21.01.2022

Poljska vlada begunske krize ob belorusko-poljski meji ne rešuje, ampak marginalizira

Dopisnica Polona Fijavž o vlogi Nemčije pri reševanju rusko-ukrajinskega spora, stiskah beguncev na belorusko-poljski meji in spremembah nove nemške vlade v koalicijski pogodbi.


14.01.2022

Boštjan Anžin, Srbija

Nedavno pridobljen naziv Evropske prestolnice kulture, rekordne razsežnosti epidemije in nadaljevanje sage Đoković. Vse to so bili razlogi, da smo tokrat v Srbijo poklicali dopisnika z Balkana Boštjana Anžina.


07.01.2022

Igor Jurič, Francija

Francosko predsedovanje Svetu Evropske unije, prevzeli so ga od Slovenije, naj bi zaznamovala predvsem vprašanja evropske strateške suverenosti, upravljanja migracij, gospodarske rasti, usklajena s podnebnimi cilji z in seveda s covidom-19. S predstavitve francoskega predsedovanja iz Pariza se oglaša Igor Jurič.


24.12.2021

Janko Petrovec, Rim

Z Jankom Petrovcem iz Rima o osrednjih božičnih praznovanjih, političnem usklajevanju o novem predsedniku države in sezoni na italijanskih smučiščih.


17.12.2021

Vlasta Jeseničnik, Moskva

V 18. vzporedniku razmišljamo o grožnji novega spopada v Evropi. Rusija je namreč z namestitvijo velikega števila vojakov in opreme ob ukrajinski meji sprožila ostre odzive držav članic Nata. Z našo moskovsko dopisnico Vlasto Jeseničnik razmišljamo, kako resna je možnost spopadov, s kakšnimi pritiski se spopada ruska opozicija in kakšni so odzivi na nagrado Saharova, ki jo je letos prejel Aleksej Navalni. Pogledamo pa tudi na politično problematični Severni Kavkaz in na tamkajšnjo razvijajočo se turistično industrijo.


Stran 6 od 39
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov