Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V Srbiji so prejšnji konec tedna ljudje lahko preživeli zunaj. Velika sprememba po mesecu in pol izrednega stanja, ko med petkom in ponedeljkom ljudje sploh niso smeli zapuščati domov. Ukrepi srbske vlade so bili, vsaj v primerjavi s temi, ki so veljali v Sloveniji, zelo ostri. Več kot mesec in pol je bilo razglašeno izredno stanje. Skupaj z ukrepi proti širjenju virusa pa je prišlo tudi veliko sprememb, ki so vplivale na stanje demokracije v državi.
“Kritiki trdijo, da se Aleksandar Vučić vriva v vse pore države. A vsi vodilni v Srbiji so si poskušali podrediti medije, vplivati na zaposlene v javnem sektorju, ki so pomembna volilna baza. Ti objavljajo tudi fotografije na omrežjih, da so na volitvah glasovali, kakor so obljubili.”
Enaindvajsetega junija bodo v Srbiji parlamentarne volitve. Opozicija temu nasprotuje, pozivali so celo k bojkotu volitev, a tudi različne opozicijske stranke med seboj niso enotne. Če stopimo korak nazaj od dnevnega političnega dogajanja – kakšna je zdaj slika opozicije v Srbiji, bi lahko na volitvah nastopila enotno? In hkrati – v kakšnem položaju je pred volitvami vladna koalicija, v kateri prevladuje Vučićeva SNS?
“To je razdrobljena opozicija, del nje še vedno sedi v parlamentu. Sicer pa te stranke, ki so napovedale bojkot volitev, druži le nasprotovanje predsedniku Vučiću.”
Razdeljenost v Srbiji so odsevali tudi protesti pred parlamentom, o katerih si poročal ta teden. Hkrati so tam protestirali Vučićevi privrženci in nasprotniki, slika je vsaj na prvi pogled delovala kar nekako shizofreno. Podobno je bilo tudi med karanteno, ko so vsak večer na balkonih svoja mnenja izražali tako privrženci kot nasprotniki vlade. Kakšen je bil tvoj občutek, ko si hodil med ljudmi, kaj tako ena kot druga stran pričakuje od vlade in volitev?
“Opozicija trdi, da so tisti, ki pridejo na Vučićeve proteste, pripeljani z avtobusi, da dobijo sendviče in opravijo svojo vlogo. Sicer pa Srbi od protestov ne pričakujejo veliko, mladi odhajajo, ne vidijo perspektive doma. Beograd je bolj razdeljen, na periferiji je volilna baza Vučića, tega karizmatičnega predsednika, močna. Srbi ga imajo radi, ker zna udariti po mizi, je avtoriteta v regiji. Tu se gradijo ceste, prihajajo tuji investitorji, ljudje veliko govorijo o politiki, veliko je protestov, a prave politične alternative ni.”
Srbska vlada si je morda pri prebivalcih Srbije kupila še kakšno točko, saj se je odločila, da bo vsakemu državljanu s stalnim prebivališčem v Srbiji izplačala sto evrov nekakšnega kriznega dodatka. Vsakemu, ki si bo to zaželel, mora od danes to sporočiti po telefonu.
“Zagotovljenih je 520 milijonov evrov iz proračuna. Če parafraziram Vučića: država je v preteklosti delala dobro, zato si to lahko privošči in pomaga ljudem. To je kontroverzen ukrep, označen za volilni bombonček.”
770 epizod
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
V Srbiji so prejšnji konec tedna ljudje lahko preživeli zunaj. Velika sprememba po mesecu in pol izrednega stanja, ko med petkom in ponedeljkom ljudje sploh niso smeli zapuščati domov. Ukrepi srbske vlade so bili, vsaj v primerjavi s temi, ki so veljali v Sloveniji, zelo ostri. Več kot mesec in pol je bilo razglašeno izredno stanje. Skupaj z ukrepi proti širjenju virusa pa je prišlo tudi veliko sprememb, ki so vplivale na stanje demokracije v državi.
“Kritiki trdijo, da se Aleksandar Vučić vriva v vse pore države. A vsi vodilni v Srbiji so si poskušali podrediti medije, vplivati na zaposlene v javnem sektorju, ki so pomembna volilna baza. Ti objavljajo tudi fotografije na omrežjih, da so na volitvah glasovali, kakor so obljubili.”
Enaindvajsetega junija bodo v Srbiji parlamentarne volitve. Opozicija temu nasprotuje, pozivali so celo k bojkotu volitev, a tudi različne opozicijske stranke med seboj niso enotne. Če stopimo korak nazaj od dnevnega političnega dogajanja – kakšna je zdaj slika opozicije v Srbiji, bi lahko na volitvah nastopila enotno? In hkrati – v kakšnem položaju je pred volitvami vladna koalicija, v kateri prevladuje Vučićeva SNS?
“To je razdrobljena opozicija, del nje še vedno sedi v parlamentu. Sicer pa te stranke, ki so napovedale bojkot volitev, druži le nasprotovanje predsedniku Vučiću.”
Razdeljenost v Srbiji so odsevali tudi protesti pred parlamentom, o katerih si poročal ta teden. Hkrati so tam protestirali Vučićevi privrženci in nasprotniki, slika je vsaj na prvi pogled delovala kar nekako shizofreno. Podobno je bilo tudi med karanteno, ko so vsak večer na balkonih svoja mnenja izražali tako privrženci kot nasprotniki vlade. Kakšen je bil tvoj občutek, ko si hodil med ljudmi, kaj tako ena kot druga stran pričakuje od vlade in volitev?
“Opozicija trdi, da so tisti, ki pridejo na Vučićeve proteste, pripeljani z avtobusi, da dobijo sendviče in opravijo svojo vlogo. Sicer pa Srbi od protestov ne pričakujejo veliko, mladi odhajajo, ne vidijo perspektive doma. Beograd je bolj razdeljen, na periferiji je volilna baza Vučića, tega karizmatičnega predsednika, močna. Srbi ga imajo radi, ker zna udariti po mizi, je avtoriteta v regiji. Tu se gradijo ceste, prihajajo tuji investitorji, ljudje veliko govorijo o politiki, veliko je protestov, a prave politične alternative ni.”
Srbska vlada si je morda pri prebivalcih Srbije kupila še kakšno točko, saj se je odločila, da bo vsakemu državljanu s stalnim prebivališčem v Srbiji izplačala sto evrov nekakšnega kriznega dodatka. Vsakemu, ki si bo to zaželel, mora od danes to sporočiti po telefonu.
“Zagotovljenih je 520 milijonov evrov iz proračuna. Če parafraziram Vučića: država je v preteklosti delala dobro, zato si to lahko privošči in pomaga ljudem. To je kontroverzen ukrep, označen za volilni bombonček.”
Jug Italije je zajel vročinski val, ki bo prinesel temperature tudi nad 40 stopinj Celzija. O tem, kako se Italijani spopadajo z vročino na vrhuncu turistične sezone, se pogovorimo z našim rimskim dopisnikom Jankom Petrovcem. Zanimajo pa natudi druge vroče teme: trilaterarno srečanje v Anconi, odhodi novinarjev z javne televizije Rai, Berlusconijeva zapuščina in tudi kulinarika (Janko zaupa recept za fokačo!)
Z moskovsko dopisnico Vlasto Jeseničnik razmišljamo o nedavnih dogodkih, ki so Rusijo pripeljali do roba velike politične krize. Je bila Prigožinova nekajurna epizoda puč, poskus državnega udara, politična anketa med ruskim prebivalstvom ali preprosto zamaskiran strateški premik vojske na drugo fronto? Pogovarjamo se tudi o možnostih za mir v Ukrajini in položaju ruske opozicije.
Dopisnica Karmen Švegl že nekaj časa ne poroča zgolj o dogodkih iz Bližnjega vzhoda, svoje področje je razširila še na Daljni vzhod. Ampak te dni se mudi v domovini, to pa je v njenem primeru redka priložnost, ki jo je Damjan Zorc izkoristil za srečanje in pogovor na štiri oči. Na klopci v enem izmed ljubljanskih parkov sta primerjala najrazličnejše kulture, načine življenja, posebnosti in podobnosti med narodi na najbolj obljudeni celini, omenila pa sta tudi logistične težave in formalnopravne opravke, ki jih mora Karmen med svojim delom vzeti za nujno zlo … Slednje lahko tudi tisti, ki se morda letos odpravljate v Azijo, vsaj za prvo silo uporabite kot popotniški priročnik. Ali pa dodaten motiv za obisk tega dela sveta.
Tiste, ki mislijo, da se nas peripetije na srbsko-kosovski meji ne tičejo, bomo prepričali o nasprotnem: zdaj zdaj se bo tam sesirilo več tovornjakov, naloženih s slovenskim jogurtom. Če se že Slovenci ne moremo odreči dopustu na hrvaški obali, so se Srbi preusmerili na povsem netradicionalne počitniške destinacije … In še o poletnih tegobah s komarji, ki Beograjčanom letos neusmiljeno pijejo kri.
Pogovor z našo dopisnico iz Bruslja "kolesari" mimo morebitnih kolesarskih odmevov v sosedah Belgije, v Franciji in na Nizozemskem. Na kak način se čuti ogrevanje pred francoskim Tourom in ali odmeva Rogličevo zmagoslavje na Giru glede na to, da tekmuje za nizozemsko ekipo Jumbo Visma? Mojca Širok poroča, da sta tako Tadej Pogačar kot Primož Roglič del vsakodnevnih pogovorov v Belgiji. Govorimo pa tudi o tem, da tako kot v Ljubljani tudi v Bruslju vladajo gradbena dela, pa visokih cenah v supermarketih, za konec pa tudi o novem škandalu, ki se bo razplamtel v Evropski komisiji.
Tudi v Nemčiji ni vse tako harmonično, idilično in složno, kot se nam zdi na daleč. Pri nas je dežja kvečjemu preveč, tam pa vladata vročina in suša. Po silovitih gozdnih požarih zdaj ognji gorijo tudi na ulicah Leipziga, kjer protestira skrajna levica. Po drugi strani se skrb zbujajoče krepi priljubljenost skrajne desnice. Ljudje se poleg ostre razdvojenosti bojijo še visoke inflacije, pa tudi morebitni spolni škandal z načrtnim zlorabljanjem mladih rokeric jim ne pusti mirno spati. V 18. vzporednik se nam oglasi naša dopisnica Polona Fijavž.
Tik pred vsakoletnim eksodusom Slovencev na hrvaško obalo debatiramo o praktičnih nasvetih in morebitnih novostih na tej najbolj priljubljeni turistični poletni destinaciji.
Z našim italijanskim dopisnikom Jankom Petrovcem govorimo o aktualnih temah:
Kdo bo postal novi turški predsednik, bomo izvedeli v drugem krogu; ta bo v nedeljo, 28. maja. Združena opozicija proti trenutnemu predsedniku Erdoganu in njegovi stranki si je sicer obetala še boljši rezultat.
Moskovska vojaška parada ob dnevu zmage je bila letos še posebej varnostno okrepljena, brez občinstva in preletov letal. Ob tem pa so se Rusi spopadali s težavnimi dobavami streliva na fronti v Ukrajini.
Novice in zgodbe iz Urugvaja nas dosežejo le redko, takrat pa so po navadi povezane z njihovo nogometno reprezentanco. Ampak Urugvaj je veliko več od nogometa. Ponaša se z bogato kulturo in prostrano naravo ter velja za Latinsko Švico. (Ne)običajne zgodbe iz Urugvaja v 18. vzporednik dostavlja Maja Ava Žiberna.
Na Kosovu je volitve v štirih večinsko srbskih občinah na severu Kosova srbsko prebivalstvo bojkotiralo, udeležili so se jih le dobri trije odstotki volivcev. Razmišljamo, kako neuspešne volitve vplivajo na proces normalizacije odnosov med Beogradom in Prištino, kdo skuša spreminjati stanje v Bosni in Hercegovini ter o velikih srbskih športih klubih in njihovih še večjih dolgovih.
V Bruslju je večina pogovorov in odločitev še vedno povezana z vojno v Ukrajini. Od širitve Nata na Finsko in morda tudi Švedsko do izvoza ukrajinskega žita v Evropsko unijo. Dopisnik Igor Jurič razmišlja o premikih v Bruslju, eden od njih je zagotovo širitev NATA. Še ne leto dni je minilo od Finske odločitve, da se odpove svoji nevtralnosti in zaprosi za članstvo v Natu, v začetku tega meseca pa je postala polnopravna članica. Vstop Finske pomeni tudi, da je zaveznišvo podvojilo dolžino meje med Natom in Rusijo na 1300 kilometrov.
V Združenih državah so v ospredju zanimanja javnosti skorajda večne teme: dostopnost orožja, pravica do splava in vohunjenje. Z našim washingtonskim dopisnikom Andrejem Stoparjem razmišljamo, kako bodo zaupni dokumenti, ki zadevajo vojno v Ukrajini in so ušli v javnost, vplivali na zaupanje med ameriškimi zaveznicami in na potek spopadov v Ukrajini. Sprašujemo se tudi, zakaj predsednik Joe Biden toliko pozornosti namenja 25. obletnici irskega velikonočnega mirovnega sporazuma, v katero smer tečejo debate glede dostopnosti orožja in splava, pa tudi o nenavadnem ravnanju Elona Muska pol leta po prevzemu Twitterja.
Hitro spreminjajoče se geopolitične okoliščine so Japonsko, državo s tretjim največjim gospodarstvom na svetu, poslale na pot spreminjanja varnostne in zunanje politike. Zdaj država namenja vse več denarja za oboroževanje in spreminjanje svoje vojske, hkrati pa se ukvarja z notranjimi problemi, ki bi v prihodnosti lahko ogrozili uspešnost njenega gospodarstva, predvsem s staranjem prebivalstva. Z dopisnico Karmen Švegl razmišljamo tudi o odnosih med Kitajsko in Evropsko unijo ter o kitajskem vplivu na vojno v Ukrajini.
Na Dunaju sta, podobno kot v drugih evropskih državah, med najbolj aktualnimi temami inflacija in gospodarski položaj. Spopadajo pa se tudi s hudimi težavami v zdravstvenem sistemu, na vseh področjih jim primanjkuje zdravnikov, zato z našo avstrijsko dopisnico Petro Kos Gnamuš preverjamo, kako Avstrijci rešujejo svoj zdravstveni sistem in dolge čakalne vrste. Ob tem govorimo tudi o dunajskem stanovanjskem modelu in pogledu slovenske manjšine na izid deželnih volitev na Koroškem.
Medtem ko se pri nas pripravljamo na novo šolsko reformo in zvišanje plač učiteljem, je v Nemčiji stanje v javnem šolstvu katastrofalno. Primanjkuje približno štirinajst tisoč učiteljev, zato učencem odpada pouk, šole so v zelo slabem stanju. V Berlinu zaradi nemogočih razmer učitelji vsak mesec stavkajo dva dneva, v drugih deželah otroke zaradi pomanjkanja učiteljev prerazporejajo tudi v višje ali nižje razrede, snov morajo predelovati sami, zvezni izobraževalni sistem pa se je izkazal za veliko težavo, ki jo bo treba odpraviti. Nemško tožilstvo pa se ukvarja s preiskavo sabotaž na plinovodih Severni tok 1 in 2, nemški strokovnjak za pomorsko varnost, s katerim se je pred dnevi pogovarjala dopisnica Polona Fijavž, je prepričana, da ni šlo za akcijo peščice, ki bi jo izvedli z jadrnice, pač pa za veliko večjo organizacijo, morda državo? Kdo je torej najverjetnejši saboter?
Tudi svežnji protiinflacijskih ukrepov, kot je zadnji, vreden 1,7 milijarde evrov, pa različne enkratne pomoči, ki jih hrvaška vlada namenja prebivalcem, ne lajšajo bistveno vse višjih življenjskih stroškov in ne spreminjajo dolgoletnih demografskih trendov. Nataliteta nezadržno pada, izseljevanje pa se nadaljuje, tako da celo število predstavnikov po volilnih enotah že dlje časa ni sorazmerno s številom prebivalcev. Zato je hrvaško ustavno sodišče zdaj z razveljavitvijo pristojnega zakona zakonodajalce prisililo k iskanju ustreznejših rešitev. Za po njihovem mnenju ustreznejšo ureditev posvetnega družinskega življenja, v kateri bi se ženske spodobneje oblačile, brez izzivanja moških skušnjav, bile bolj predane družini in poslušne možu, ki bi znova postal avtoriteta v krščanski zakonski zvezi, v že 10 hrvaških mestih vsak mesec moli skupina katoliških moških. Njihovi liberalnejši nasprotniki pa svarijo pred poljskim scenarijem, torej manjšanjem pravic žensk in slabšanjem njihovega položaja v družbi.
Z odročne estancije La Josephina ob jezeru San Martin v Patagoniji, iz krajev, ki bi jih lahko hkrati opisali kot raj na Zemlji in kot konec sveta, se oglaša Maja Ava Žiberna. Kot prostovoljka tam v zameno za prenočišče in hrano med drugim kuha, čisti, pospravlja in seka drva, vmes pa raziskuje pisan vsakdan tamkajšnje družbe. Pogovarjamo se o ohranjanju oziroma revitalizaciji flore in favne na velikih kmetijsko-gospodarskih posestvih v Patagoniji, o inflaciji in inovativnih načinih, s katerimi se ljudstvo ob trgovanju na ulici bori proti njej v Argentini, ter o navalu turistov na obe omenjeni območji. Ob raziskovanju vsakdana tamkajšnje družbe je naletela tudi na Slovenca, ki ima zaradi svojih alpinističnih podvigov in izjemne znanstvene kariere v tistih delih Južne Amerike skorajda kulten status.
Ruski napad na Ukrajino je 24. februarja pretresel svet, postavil temelje novi politični ureditvi Evrope in spremenil življenjske poti mnogih ljudi. Ob prvi obletnici ruskega napada na Ukrajino preverjamo, kako so se v zadnjem letu razvila življenja in razmisleki naših sogovornikov iz prvih dni vojne. Naši dopisniki po svetu pa razkrivajo, kako je vojna vplivala na vsakdanja življenja ljudi.
Neveljaven email naslov