Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Vlasta Jeseničnik, Moskva

30.10.2020

Poleg dejstva, da se v Rusiji od začetka oktobra število odkritih primerov strmo povečuje, se je država v zadnjih mesecih zapletla v dva nova konflikta, v katerih ima veliko vlogo.

Tudi Rusija se, tako kot vsi preostali v Evropi, spet spopada z novimi rekordi v številu novih okužb s koronavirusom. Ta teden so dosegli tudi novo najvišje število umrlih v enem dnevu, 320 ljudi je izgubilo življenje v torek. Je spet najbolj na udaru Moskva in kakšne ukrepe tokrat sprejemajo ruske oblasti, odgovarja naša dopisnica Vlasta Jeseničnik.

"Največ okuženih je v ruski prestolnici, kjer pa ne glede na to, da se virus širi, ostrih ukrepov za zaostritev epidemije za zdaj niso sprejeli. Čeprav se bolnišnice polnijo in se koronavirus širi hitreje, pa se vlada več kot očitno želi izogniti popolnemu zaprtju gospodarstva. Zato je odprto vse."

Hkrati z epidemijo pa se mora ruska oblast ukvarjati z vse bolj kritičnim dogajanjem na kriznih območjih, v katerih je prisotna in vpletena. V zadnjem mesecu so v ospredju spopadi med armenskimi in azerbajdžanskimi silami v Gorskem Karabahu, kjer je Rusija že dvakrat neuspešno skušala doseči premirje. Ta teden je že po nekaj urah propadlo še tretje premirje.

"Rusija se zavzema za politično rešitev krize, južni Kavkaz je njeno interesno območje. Putin je obe strani znova pozval k takojšnji prekinitvi ognja. Rusija in Armenija sta zaveznici v organizaciji o kolektivni varnosti in če bi Azerbajdžan napadel Armenijo, bi Rusija morala pomagati. Moskva pa odnosov z Bakujem ne želi poslabšati."


18. vzporednik

774 epizod


Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.

Vlasta Jeseničnik, Moskva

30.10.2020

Poleg dejstva, da se v Rusiji od začetka oktobra število odkritih primerov strmo povečuje, se je država v zadnjih mesecih zapletla v dva nova konflikta, v katerih ima veliko vlogo.

Tudi Rusija se, tako kot vsi preostali v Evropi, spet spopada z novimi rekordi v številu novih okužb s koronavirusom. Ta teden so dosegli tudi novo najvišje število umrlih v enem dnevu, 320 ljudi je izgubilo življenje v torek. Je spet najbolj na udaru Moskva in kakšne ukrepe tokrat sprejemajo ruske oblasti, odgovarja naša dopisnica Vlasta Jeseničnik.

"Največ okuženih je v ruski prestolnici, kjer pa ne glede na to, da se virus širi, ostrih ukrepov za zaostritev epidemije za zdaj niso sprejeli. Čeprav se bolnišnice polnijo in se koronavirus širi hitreje, pa se vlada več kot očitno želi izogniti popolnemu zaprtju gospodarstva. Zato je odprto vse."

Hkrati z epidemijo pa se mora ruska oblast ukvarjati z vse bolj kritičnim dogajanjem na kriznih območjih, v katerih je prisotna in vpletena. V zadnjem mesecu so v ospredju spopadi med armenskimi in azerbajdžanskimi silami v Gorskem Karabahu, kjer je Rusija že dvakrat neuspešno skušala doseči premirje. Ta teden je že po nekaj urah propadlo še tretje premirje.

"Rusija se zavzema za politično rešitev krize, južni Kavkaz je njeno interesno območje. Putin je obe strani znova pozval k takojšnji prekinitvi ognja. Rusija in Armenija sta zaveznici v organizaciji o kolektivni varnosti in če bi Azerbajdžan napadel Armenijo, bi Rusija morala pomagati. Moskva pa odnosov z Bakujem ne želi poslabšati."


07.01.2022

Igor Jurič, Francija

Francosko predsedovanje Svetu Evropske unije, prevzeli so ga od Slovenije, naj bi zaznamovala predvsem vprašanja evropske strateške suverenosti, upravljanja migracij, gospodarske rasti, usklajena s podnebnimi cilji z in seveda s covidom-19. S predstavitve francoskega predsedovanja iz Pariza se oglaša Igor Jurič.


24.12.2021

Janko Petrovec, Rim

Z Jankom Petrovcem iz Rima o osrednjih božičnih praznovanjih, političnem usklajevanju o novem predsedniku države in sezoni na italijanskih smučiščih.


17.12.2021

Vlasta Jeseničnik, Moskva

V 18. vzporedniku razmišljamo o grožnji novega spopada v Evropi. Rusija je namreč z namestitvijo velikega števila vojakov in opreme ob ukrajinski meji sprožila ostre odzive držav članic Nata. Z našo moskovsko dopisnico Vlasto Jeseničnik razmišljamo, kako resna je možnost spopadov, s kakšnimi pritiski se spopada ruska opozicija in kakšni so odzivi na nagrado Saharova, ki jo je letos prejel Aleksej Navalni. Pogledamo pa tudi na politično problematični Severni Kavkaz in na tamkajšnjo razvijajočo se turistično industrijo.


10.12.2021

Petra Kos Gnamuš, Dunaj

Z dunajsko dopisnico Petro Kos Gnamuš o epidemioloških ukrepih ob božiču, obveznem cepljenju, novi vladi in politični zapuščini Sebastiana Kurza.


03.12.2021

Karmen Švegl, Bližnji vzhod

Karmen Švegl z Bližnjega vzhoda o možnih izidih obnovljenih mednarodnih pogajanj o iranskih jedrskih ambicijah, izraelskih opozorilih o vojaškem napadu na iranske jedrske objekte in begunski krizi v Belorusiji.


26.11.2021

Tanja Borčić Bernard, Zagreb

Tanja Borčič Bernard se je javila iz Zagreba, kjer so preteklo soboto potekali najbolj množični protesti proti covidnim ukrepom. Izpostavlja tudi politične pritiske na novinarje in nezaupanje v politiko in pravosodje.


19.11.2021

Polona Fijavž, Berlin

Z berlinsko dopisnico Polono Fijavž se odpravljamo na trenutno največje evropsko krizno žarišče - migrantsko pot, ki iz Belorusije preko Poljske vodi proti centralni Evropi.


12.11.2021

Boštjan Anžin, Beograd

V 18. vzporedniku pogledujemo proti Balkanu, ki se ponovno sooča z družbeno-političnimi pretresi, ki bi lahko zamajali stabilnost držav v regiji. V Srbiji, Romuniji in Bolgariji se soočajo s hudim valom okužb, zaradi kritičnih razmer je Bolgarija celo zaprosila za pomoč EU. V Makedoniji se vlada po porazu socialdemokratov na lokalnih volitvah sooča z nezaupnico. Z našim dopisnikom Boštjanom Anžinom pa razmišljamo tudi o razmerah v Bosni in Hercegovini, ki ji po opozorilih številnih svetovnih diplomatov grozi celo razpad. Zaradi pritiskov voditeljev bosanskih Srbov se je ponovno znašla pred vprašanjem, kako naprej.


05.11.2021

Andrej Stopar, Washington

Z washingtonskim dopisnikom Andrejem Stoparjem razmišljamo o volitvah, podnebni konferenci COP26, načrtovanih svežnjih vlaganj v socialo in okoljske prilagoditve, reformah policije in negotovem trgu delovne sile.


29.10.2021

Posebna izdaja: Podnebno ukrepanje pred konferenco v Glasgowu

Pred začetkom podnebne konference COP26 v Glasgowu smo poklicali naše dopisnice in dopisnike.


22.10.2021

Petra Kos Gnamuš, Dunaj

Z dunajsko dopisnico Petro Kos Gnamuš o (ne)zaupanju v javnomnenjske raziskave po korupcijski aferi, razgretem političnem prizorišču in uvajanju novih ukrepov za zajezitev okužb s koronavirusom.


15.10.2021

Vlasta Jeseničnik, Moskva

Z moskovsko dopisnico Vlasto Jeseničnik o pomenu neodvisnega časnika Nova Gazeta, vplivu nove zasedbe v dumi na svobodo izražanja, rekordih števila umrlih za covidom-19 in regiji Amur.


08.10.2021

Boštjan Anžin, Beograd

Ali bodo obljube evropskih voditeljev na Balkan prinesle kaj več optimizma glede pridruževanja EU, katere države so z njimi zadovoljne in katere ne?


01.10.2021

Polona Fijavž, Berlin

Z berlinsko dopisnico Polono Fijavž o barvni kombinaciji nove koalicije, želji po spremembah med mladimi in referendumu o stanovanjski politiki.


24.09.2021

Janko Petrovec, Rim

V Italiji so v ospredju gospodarske teme. Od ukinitve letalskega prevoznika Alitalia in ustanovitve nove letalske družbe pa do uveljavljanja pogoja PCT.


17.09.2021

Tanja Borčić Bernard, Zagreb

Po turistični sezoni se odpravljamo na Hrvaško. Z našo zagrebško dopisnico Tanjo Borčić Bernard se učeno sprašujemo, kakšni so rezultati letošnjega poletja in kako bodo vplivali na pobiranje gospodarstva.


10.09.2021

Andrej Stopar, New York

Dopisnik Andrej Stopar o čustvenem odnosu Američanov do tragedije 11. 9., posledicah napada na dvojčka, učinkih dvajsetletne vojne proti terorizmu v Afganistanu in orkanu Ida.


03.09.2021

Mojca Širok, Bruselj

Kako se Evropska unija spopada z vprašanje afganistanskih prebežnikov, na kakšne načine jim (ne) misli pomagati in kje v Evropi rastejo nove ograje na mejah?


27.08.2021

Petra Kos Gnamuš, Avstrija

Dopisnica Petra Kos Gnamuš o avstrijskih pravilih v novem šolskem letu, odzivih glede gradnje drugega bloka krške nuklearke in o kritični javnosti zaradi izgona beguncev-


20.08.2021

Karmen Švegl, Bližnji vzhod

Dopisnica Karmen Švegl o tem, da bodo Talibani kmalu imeli proste roke in zagotovo ne bodo kar tako prizanesli ljudem, proti katerim so se borili zadnjih 20 let.


Stran 7 od 39
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov