Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rimski dopisnik Janko Petrovec o tem, kakšno koalicijo bi Draghi lahko zbral v novi vladi, kako se italijanski politični sistem odziva na pogoste krize ter o gospodarskih in socialnih posledicah epidemije.
Po padcu vlade, ki jo je vodil Giuseppe Conte, je po mnogih preobratih v sredo predsednik države Sergio Matarella podelil mandat za sestavo vlade Mariu Draghiju, ki ga najbolj poznamo kot nekdanjega vodjo Evropske centralne banke, kjer je poleti leta 2012 izrekel znameniti stavek "Whatever it takes", s čimer je sprožil vse potrebno, da je za vsako ceno rešil evro pred špekulacijami in padcem, državam v težavah pa pomagal z odkupom njihovih dolgov ter kvantitativnim sproščanjem – se pravi z injekcijami svežega denarja, ki so odločno pomagale k okrevanju skupnega trga.
"V javnem prostoru večina verjame, da gre za človeka, ki lahko Italiji odločno pomaga ne samo iz krize zaradi epidemije, ampak tudi iz sistemske gospodarske stagnacije, ki z manjšimi nihanji traja tri desetletja. Vprašanje, ki si ga zaenkrat zastavljajo redki, je, za kakšno ceno. Draghi namreč ni zagovornik prevelike socialne države. Je človek trga." –Janko Petrovec
Visoka podpora javnosti je trhla stvar. To dokazujeta politiki Mattea Salvinija in Mattea Renzija. Začasni zmagovalci politične krize v Italije so po besedah Janka Petrovca "zaenkrat tisti, ki težijo v idejni liberalni center. Gotovo Matteo Renzi, ki pod Contejem ni prišel do opaznejše politične pozicije. Tudi Silvio Berlusconi, ki lahko z Draghijem ponovno zažari. Zaenkrat najslabše kaže Gibanju petih zvezd: ena struja v njem se hoče obdržati v vladi za vsako ceno, druga pa proti temu protestira, saj meni, da Draghi ni nič drugega kot 'bankir finančnih elit' tega sveta." Mario Draghi se je v Italiji že dlje časa omenjal kot možen premier, a zanimivo je, da je moral prejšnji vodja vlade Conte zapustiti svoj položaj kljub visoki podpori v javnosti.
"Giuseppe Conte je do visoke javnomnenjske podpore prišel v času epidemije, ki ga je zaznamovala stiska in negotovost večine državljanov. To je znal Conte pomiriti tako s svojimi mirnimi in upanja polnimi nastopi kot z injekcijami socialnih transferjev in pomoči podjetjem, ki so podrle vse dozdajšnje rekorde. Pri ustvarjanju konsenza je bil osrednjega pomena komunikacijski aparat, ki ga je vladni palači vsililo Gibanje petih zvezd. Gre za sofisticiran sistem sondiranja javnega mnenja, tudi preko družbenih omrežij, in sprotnih korekcij komunikacijskih prioritet. Ta komunikacijski aparat je tudi sproti skrbel za vnaprejšnjo pripravo prebivalstva pri ostrenju protiepidemijskih ukrepov, nekako po metodi: napoved je hujša od tistega, kar vlada dejansko sprejme."
775 epizod
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Rimski dopisnik Janko Petrovec o tem, kakšno koalicijo bi Draghi lahko zbral v novi vladi, kako se italijanski politični sistem odziva na pogoste krize ter o gospodarskih in socialnih posledicah epidemije.
Po padcu vlade, ki jo je vodil Giuseppe Conte, je po mnogih preobratih v sredo predsednik države Sergio Matarella podelil mandat za sestavo vlade Mariu Draghiju, ki ga najbolj poznamo kot nekdanjega vodjo Evropske centralne banke, kjer je poleti leta 2012 izrekel znameniti stavek "Whatever it takes", s čimer je sprožil vse potrebno, da je za vsako ceno rešil evro pred špekulacijami in padcem, državam v težavah pa pomagal z odkupom njihovih dolgov ter kvantitativnim sproščanjem – se pravi z injekcijami svežega denarja, ki so odločno pomagale k okrevanju skupnega trga.
"V javnem prostoru večina verjame, da gre za človeka, ki lahko Italiji odločno pomaga ne samo iz krize zaradi epidemije, ampak tudi iz sistemske gospodarske stagnacije, ki z manjšimi nihanji traja tri desetletja. Vprašanje, ki si ga zaenkrat zastavljajo redki, je, za kakšno ceno. Draghi namreč ni zagovornik prevelike socialne države. Je človek trga." –Janko Petrovec
Visoka podpora javnosti je trhla stvar. To dokazujeta politiki Mattea Salvinija in Mattea Renzija. Začasni zmagovalci politične krize v Italije so po besedah Janka Petrovca "zaenkrat tisti, ki težijo v idejni liberalni center. Gotovo Matteo Renzi, ki pod Contejem ni prišel do opaznejše politične pozicije. Tudi Silvio Berlusconi, ki lahko z Draghijem ponovno zažari. Zaenkrat najslabše kaže Gibanju petih zvezd: ena struja v njem se hoče obdržati v vladi za vsako ceno, druga pa proti temu protestira, saj meni, da Draghi ni nič drugega kot 'bankir finančnih elit' tega sveta." Mario Draghi se je v Italiji že dlje časa omenjal kot možen premier, a zanimivo je, da je moral prejšnji vodja vlade Conte zapustiti svoj položaj kljub visoki podpori v javnosti.
"Giuseppe Conte je do visoke javnomnenjske podpore prišel v času epidemije, ki ga je zaznamovala stiska in negotovost večine državljanov. To je znal Conte pomiriti tako s svojimi mirnimi in upanja polnimi nastopi kot z injekcijami socialnih transferjev in pomoči podjetjem, ki so podrle vse dozdajšnje rekorde. Pri ustvarjanju konsenza je bil osrednjega pomena komunikacijski aparat, ki ga je vladni palači vsililo Gibanje petih zvezd. Gre za sofisticiran sistem sondiranja javnega mnenja, tudi preko družbenih omrežij, in sprotnih korekcij komunikacijskih prioritet. Ta komunikacijski aparat je tudi sproti skrbel za vnaprejšnjo pripravo prebivalstva pri ostrenju protiepidemijskih ukrepov, nekako po metodi: napoved je hujša od tistega, kar vlada dejansko sprejme."
Uroš Lipušček o prizemljitvi letal Boeing 737: "Ta letala so prizemljena v Singapurju, Avstraliji, Indiji ... tudi na Kitajskem, kjer pravijo, da gre za začasen ukrep. Tem letalom bodo spet dovolili leteti, ko bodo jasni vzroki obeh letalskih nesreč." Uroš Lipušček je spregovoril še o Huaweju - Američani naj bi podjetje obtožili, da ta v nove telefone vgrajuje vohunsko opremo.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic. Tokrat je Damjan Zorc poklical v Rim Janka Petrovca.
Novice in sveže zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. Tokrat smo v prestolnico Moskve poklicali Vlasto Jeseničnik, ki poroča o tem, da se je v zadnjih mesecih priljubljenost ruskega predsednika Vladimirja Putina precej zmanjšala. Ljudje so nezadovoljni predvsem zaradi povišanja upokojitvene starosti.
Truplo v zmrzovalniku, žigosanje z vžigalnikom in blokada jadranske magistrale. V 18. vzporednik se je iz Zagreba oglasila Tanja Borčić Bernard.
Iz Avstrije se je oglasila dopisnica Petra Kos Gnamuš, ki spremlja tudi avstrijsko zimsko turistično sezono: "Veliko turistov se je zaradi obilnih snežnih padavin ustrašilo zaprtih cest, zato avstrijski turizem pozimi najbrž ne bo dosegel pričakovanih rekordnih številk."
Adrijan Bakič iz Londona o neodločnem odločanju o morebitni odločitvi o izhodu Velike Britanije iz Evropske unije.
Pomembne in zanimive zgodbe, ki so ta teden odmevale v Nemčiji, pa še niso utegnile priti do naših ušes. Polona Fijavž o nemškem srednjem razredu, priseljevanju in omejitvah hitrosti na nemških avtocestah.
Karmen Švegl o volitvah v Turčiji in Izraelu, položaju žensk v Savdski Arabiji, homofobiji v Egiptu ter strahu sirskih Kurdov.
Naš dopisnik Edvard Žitnik poroča o aktualnih zgodbah, ki so pretekli teden odmevale v ZDA in posledično po vsem svetu:
Janko Petrovec iz Italije o socialnih ukrepih italijanske vlade, Salviniju in Evropi, Bannonovi politični šoli in kaosu s smetmi ter avtobusi v Rimu.
Dopisnik Boštjan Anžin iz Beograda je poročal o novoletnem rajanju, protestih, eksodusu, grožnji Velike Albanije in onesnaženosti zraka.
Sredi božičnega razpoloženja v večkrat nagrajeni adventni hrvaški prestolnici se je oglasila dopisnica Tanja Borčič Bernard in opozorila na neizogibno vohunsko afero, ki tare politični vrh, in zgražanje navadnih državljanov nad nesposobnostjo oziroma neopravilnostjo sodstva, tudi ko gre za vnebovpijoče primere zločinov, ki jih posnamejo varnostne kamere.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic. Tokrat se iz Pekinga oglasi Uroš Lipušček.
V Moskvo smo poklicali dopisnico Vlasto Jeseničnik.
Z Dunaja se je oglasila Petra Kos Gnamuš, ki poroča o težavah tednika slovenske manjšine v Avstriji.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Poklicali smo dopisnico iz Bližnjega Vzhoda Karmen Švegelj.
Boštjan Anžin se oglaša iz Beograda, kjer je na obisku avstrijski kancler Kurz, ki skuša rešiti konflikt med Beogradom in Prištino. Sicer v Beogradu čakajo na prižig lučk, ki bi moral biti že 3. 11.
Damjan Zorc je tokrat poklical v Združene države Amerike, od koder se je oglasil naš dopisnik Edvard Žitnik. Pogovarjala sta se o tem, kako noč čarovnic čedalje bolj postaja zgolj in samo potrošniški praznik, ki se vztrajno širi tudi v Slovenijo, o razstavi jugoslovanskega modernizma v New Yorku ter o vmesnih volitvah, ki z zelo razgreto kampanjo zaznamujejo trenutno politično razpoloženje v ZDA.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Neveljaven email naslov