Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Po turistični sezoni se odpravljamo na Hrvaško. Z našo zagrebško dopisnico Tanjo Borčić Bernard se učeno sprašujemo, kakšni so rezultati letošnjega poletja in kako bodo vplivali na pobiranje gospodarstva.
Vtis je, da so Hrvati kar zadovoljni z letošnjim turističnim izkupičkom. Številke kažejo, da je bilo v avgustu kar 46 odstotkov nočitev več kot lani. Številke so torej že podobne tistim pred pandemijo.
"Številke so ponekod enake ali pa celo boljše kot pred pandemijo. Če pa pogledamo Hrvaško kot celoto, potem uradni podatki govorijo o 93-odstotnem obisku v avgustu v primerjavi s predpandemičnim letom 2019, ki je bilo za hrvaški turizem rekordno. Najboljše rezultate ima seveda Istra, polni so bili avtokampi, pa tudi skrajni jug Hrvaške, recimo Dubrovnik, ki je lani doživel turistično katastrofo."
Kako željni so turisti počitnic, kažeta še dva podatka. Julija in avgusta so turisti veliko več tudi zapravljali na dopustu kot v preteklih letih, od začetka septembra do danes pa je na Hrvaškem celo več turistov kot pred dvema letoma. Ta hip na Obali počitnikuje še 410.000 turistov. Veliko je rezervacij tudi za oktober.
Na turiste pa bo v prihodnjih letih vplivala tudi menjava denarne valute. Ta teden je Hrvaška s članicami evrskega območja podpisala memorandum, ki bo omogočil začetek priprav na izdajo hrvaških evrskih kovancev. To je še en bistven korak na hrvaški poti za prevzem evrske valute.
"Na Hrvaškem upajo in načrtujejo, da bodo evro prevzeli s 1. januarjem 2023. Od takrat nas loči še slabo leto in pol. Hrvaška je že vstopila v evrski tečajni mehanizem, čakajo pa jo še številne reforme. Hrvaška narodna banka bo prihodnji mesec začela tehnične priprave za kovanje t. i. hrvaškega evra. Skovali naj bi milijon kovancev, najprej pa morajo seveda izbrati grafične rešitve za pet nacionalnih motivov."
770 epizod
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Po turistični sezoni se odpravljamo na Hrvaško. Z našo zagrebško dopisnico Tanjo Borčić Bernard se učeno sprašujemo, kakšni so rezultati letošnjega poletja in kako bodo vplivali na pobiranje gospodarstva.
Vtis je, da so Hrvati kar zadovoljni z letošnjim turističnim izkupičkom. Številke kažejo, da je bilo v avgustu kar 46 odstotkov nočitev več kot lani. Številke so torej že podobne tistim pred pandemijo.
"Številke so ponekod enake ali pa celo boljše kot pred pandemijo. Če pa pogledamo Hrvaško kot celoto, potem uradni podatki govorijo o 93-odstotnem obisku v avgustu v primerjavi s predpandemičnim letom 2019, ki je bilo za hrvaški turizem rekordno. Najboljše rezultate ima seveda Istra, polni so bili avtokampi, pa tudi skrajni jug Hrvaške, recimo Dubrovnik, ki je lani doživel turistično katastrofo."
Kako željni so turisti počitnic, kažeta še dva podatka. Julija in avgusta so turisti veliko več tudi zapravljali na dopustu kot v preteklih letih, od začetka septembra do danes pa je na Hrvaškem celo več turistov kot pred dvema letoma. Ta hip na Obali počitnikuje še 410.000 turistov. Veliko je rezervacij tudi za oktober.
Na turiste pa bo v prihodnjih letih vplivala tudi menjava denarne valute. Ta teden je Hrvaška s članicami evrskega območja podpisala memorandum, ki bo omogočil začetek priprav na izdajo hrvaških evrskih kovancev. To je še en bistven korak na hrvaški poti za prevzem evrske valute.
"Na Hrvaškem upajo in načrtujejo, da bodo evro prevzeli s 1. januarjem 2023. Od takrat nas loči še slabo leto in pol. Hrvaška je že vstopila v evrski tečajni mehanizem, čakajo pa jo še številne reforme. Hrvaška narodna banka bo prihodnji mesec začela tehnične priprave za kovanje t. i. hrvaškega evra. Skovali naj bi milijon kovancev, najprej pa morajo seveda izbrati grafične rešitve za pet nacionalnih motivov."
Karmen Švegl z Bližnjega vzhoda o možnih izidih obnovljenih mednarodnih pogajanj o iranskih jedrskih ambicijah, izraelskih opozorilih o vojaškem napadu na iranske jedrske objekte in begunski krizi v Belorusiji.
Tanja Borčič Bernard se je javila iz Zagreba, kjer so preteklo soboto potekali najbolj množični protesti proti covidnim ukrepom. Izpostavlja tudi politične pritiske na novinarje in nezaupanje v politiko in pravosodje.
Z berlinsko dopisnico Polono Fijavž se odpravljamo na trenutno največje evropsko krizno žarišče - migrantsko pot, ki iz Belorusije preko Poljske vodi proti centralni Evropi.
V 18. vzporedniku pogledujemo proti Balkanu, ki se ponovno sooča z družbeno-političnimi pretresi, ki bi lahko zamajali stabilnost držav v regiji. V Srbiji, Romuniji in Bolgariji se soočajo s hudim valom okužb, zaradi kritičnih razmer je Bolgarija celo zaprosila za pomoč EU. V Makedoniji se vlada po porazu socialdemokratov na lokalnih volitvah sooča z nezaupnico. Z našim dopisnikom Boštjanom Anžinom pa razmišljamo tudi o razmerah v Bosni in Hercegovini, ki ji po opozorilih številnih svetovnih diplomatov grozi celo razpad. Zaradi pritiskov voditeljev bosanskih Srbov se je ponovno znašla pred vprašanjem, kako naprej.
Z washingtonskim dopisnikom Andrejem Stoparjem razmišljamo o volitvah, podnebni konferenci COP26, načrtovanih svežnjih vlaganj v socialo in okoljske prilagoditve, reformah policije in negotovem trgu delovne sile.
Pred začetkom podnebne konference COP26 v Glasgowu smo poklicali naše dopisnice in dopisnike.
Z dunajsko dopisnico Petro Kos Gnamuš o (ne)zaupanju v javnomnenjske raziskave po korupcijski aferi, razgretem političnem prizorišču in uvajanju novih ukrepov za zajezitev okužb s koronavirusom.
Z moskovsko dopisnico Vlasto Jeseničnik o pomenu neodvisnega časnika Nova Gazeta, vplivu nove zasedbe v dumi na svobodo izražanja, rekordih števila umrlih za covidom-19 in regiji Amur.
Ali bodo obljube evropskih voditeljev na Balkan prinesle kaj več optimizma glede pridruževanja EU, katere države so z njimi zadovoljne in katere ne?
Z berlinsko dopisnico Polono Fijavž o barvni kombinaciji nove koalicije, želji po spremembah med mladimi in referendumu o stanovanjski politiki.
V Italiji so v ospredju gospodarske teme. Od ukinitve letalskega prevoznika Alitalia in ustanovitve nove letalske družbe pa do uveljavljanja pogoja PCT.
Dopisnik Andrej Stopar o čustvenem odnosu Američanov do tragedije 11. 9., posledicah napada na dvojčka, učinkih dvajsetletne vojne proti terorizmu v Afganistanu in orkanu Ida.
Kako se Evropska unija spopada z vprašanje afganistanskih prebežnikov, na kakšne načine jim (ne) misli pomagati in kje v Evropi rastejo nove ograje na mejah?
Dopisnica Petra Kos Gnamuš o avstrijskih pravilih v novem šolskem letu, odzivih glede gradnje drugega bloka krške nuklearke in o kritični javnosti zaradi izgona beguncev-
Dopisnica Karmen Švegl o tem, da bodo Talibani kmalu imeli proste roke in zagotovo ne bodo kar tako prizanesli ljudem, proti katerim so se borili zadnjih 20 let.
Precepljenih je 62 odstotkov prebivalcev, tudi med učitelji je bistveno višja precepljenost kot v Sloveniji, pravi naša dopisnica iz Berlina Polona Fijavž.
Kako po arabskem svetu odmeva razkritje, da vohunski program izraelskega podjetja NSO Group uporabljajo tudi številne zalivske države in kako močno je covid-19 vernikom otežil tradicionalno vsakoletno romanje v Meko?
Naš beograjski dopisnik Boštjan Anžin tokrat o tem, da se kljub obilici cepiv v Srbiji za cepljenje še vedno odloča premalo ljudi, zlasti mladih, o prvih potezah Slavija Trifonova, relativnega zmagovalca na predčasnih volitvah v Bolgariji, ter o množičnem dopustovanju Srbov v Albaniji.
Janko Petrovec iz Rima poroča o nogometni evforiji, smrti velike italijanske glasbene in televizijske zvezdnice in napovedih za turistično sezono.
Neveljaven email naslov