Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Z Jankom Petrovcem iz Rima o osrednjih božičnih praznovanjih, političnem usklajevanju o novem predsedniku države in sezoni na italijanskih smučiščih.
Če smo Italijo še pred dvema mesecema hvalili, kako dobro ji gre boj proti pandemiji, pa v praznično obdobje vstopa z več kot 40.000 novimi okužbami dnevno. Stanje v bolnišnicah je zaenkrat pod nadzorom, vlada pa se trudi, da bi se izognila zaporam. A vendar: včeraj je sprejela nov paket ukrepov, pove naš dopisnik iz Rima Janko Petrovec.
"Včerajšnja novost je, da so maske znova obvezne tudi na prostem za vse in po vsej Italiji. Na prireditvah na prostem ali v zaprtem prostoru, pa tudi v javnem transportu morajo viti te maske tipa FFP2."
Ukrepe bo treba spoštovati tudi na italijanskih smučiščih. Mnoga so preteklo sezono čas brez turistov izkoristila za nove investicije, zato lahko marsikje naletimo na nove žičnice.
"Smučišča v Italiji so tako v Alpah, kamor gremo Slovenci zelo radi, kot tudi v drugih gorovjih proti jugu povsod odprta. Smuka torej je, spričo nizkih temperatur in snega menda tudi odlična. V Dolomitih so trdno odločeni speljati to sezono, potem ko so lani ostali zaprti prav vso zimo."
Zaenkrat je težko napovedovati, kako uspešna bo letos zimska sezona v Italiji. Trenutni režim je naslednji - z navadnimi vlečnicami in odprtimi sedežnicami se lahko pelje kdorkoli. Za vožnjo s kabinskimi žičnicami, sedežnicami z vetrobranom in smučarskim avtobusom ter pri nočitvah je potreben P, C ali T pogoj. Če pa bi med smučanjem hoteli na toplo in pojesti kaj v notranjosti lokalov, morate biti cepljeni ali prebolevniki.
24. december pa je v Rimu prav zaradi božičnih praznovanj izredno zanimiv dan.
"Dopoldne je vzdušje skoraj nevzdržno, na vsakem koraku vlada gneča in nakupovalna živčnost. Okoli ure kosila se bo središče mesta začelo prazniti, nato nastopita uri premirja, ko vsi izginejo, zvečer pa zažarijo okna domov."
774 epizod
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Z Jankom Petrovcem iz Rima o osrednjih božičnih praznovanjih, političnem usklajevanju o novem predsedniku države in sezoni na italijanskih smučiščih.
Če smo Italijo še pred dvema mesecema hvalili, kako dobro ji gre boj proti pandemiji, pa v praznično obdobje vstopa z več kot 40.000 novimi okužbami dnevno. Stanje v bolnišnicah je zaenkrat pod nadzorom, vlada pa se trudi, da bi se izognila zaporam. A vendar: včeraj je sprejela nov paket ukrepov, pove naš dopisnik iz Rima Janko Petrovec.
"Včerajšnja novost je, da so maske znova obvezne tudi na prostem za vse in po vsej Italiji. Na prireditvah na prostem ali v zaprtem prostoru, pa tudi v javnem transportu morajo viti te maske tipa FFP2."
Ukrepe bo treba spoštovati tudi na italijanskih smučiščih. Mnoga so preteklo sezono čas brez turistov izkoristila za nove investicije, zato lahko marsikje naletimo na nove žičnice.
"Smučišča v Italiji so tako v Alpah, kamor gremo Slovenci zelo radi, kot tudi v drugih gorovjih proti jugu povsod odprta. Smuka torej je, spričo nizkih temperatur in snega menda tudi odlična. V Dolomitih so trdno odločeni speljati to sezono, potem ko so lani ostali zaprti prav vso zimo."
Zaenkrat je težko napovedovati, kako uspešna bo letos zimska sezona v Italiji. Trenutni režim je naslednji - z navadnimi vlečnicami in odprtimi sedežnicami se lahko pelje kdorkoli. Za vožnjo s kabinskimi žičnicami, sedežnicami z vetrobranom in smučarskim avtobusom ter pri nočitvah je potreben P, C ali T pogoj. Če pa bi med smučanjem hoteli na toplo in pojesti kaj v notranjosti lokalov, morate biti cepljeni ali prebolevniki.
24. december pa je v Rimu prav zaradi božičnih praznovanj izredno zanimiv dan.
"Dopoldne je vzdušje skoraj nevzdržno, na vsakem koraku vlada gneča in nakupovalna živčnost. Okoli ure kosila se bo središče mesta začelo prazniti, nato nastopita uri premirja, ko vsi izginejo, zvečer pa zažarijo okna domov."
Francosko predsedovanje Svetu Evropske unije, prevzeli so ga od Slovenije, naj bi zaznamovala predvsem vprašanja evropske strateške suverenosti, upravljanja migracij, gospodarske rasti, usklajena s podnebnimi cilji z in seveda s covidom-19. S predstavitve francoskega predsedovanja iz Pariza se oglaša Igor Jurič.
V 18. vzporedniku razmišljamo o grožnji novega spopada v Evropi. Rusija je namreč z namestitvijo velikega števila vojakov in opreme ob ukrajinski meji sprožila ostre odzive držav članic Nata. Z našo moskovsko dopisnico Vlasto Jeseničnik razmišljamo, kako resna je možnost spopadov, s kakšnimi pritiski se spopada ruska opozicija in kakšni so odzivi na nagrado Saharova, ki jo je letos prejel Aleksej Navalni. Pogledamo pa tudi na politično problematični Severni Kavkaz in na tamkajšnjo razvijajočo se turistično industrijo.
Z dunajsko dopisnico Petro Kos Gnamuš o epidemioloških ukrepih ob božiču, obveznem cepljenju, novi vladi in politični zapuščini Sebastiana Kurza.
Karmen Švegl z Bližnjega vzhoda o možnih izidih obnovljenih mednarodnih pogajanj o iranskih jedrskih ambicijah, izraelskih opozorilih o vojaškem napadu na iranske jedrske objekte in begunski krizi v Belorusiji.
Tanja Borčič Bernard se je javila iz Zagreba, kjer so preteklo soboto potekali najbolj množični protesti proti covidnim ukrepom. Izpostavlja tudi politične pritiske na novinarje in nezaupanje v politiko in pravosodje.
Z berlinsko dopisnico Polono Fijavž se odpravljamo na trenutno največje evropsko krizno žarišče - migrantsko pot, ki iz Belorusije preko Poljske vodi proti centralni Evropi.
V 18. vzporedniku pogledujemo proti Balkanu, ki se ponovno sooča z družbeno-političnimi pretresi, ki bi lahko zamajali stabilnost držav v regiji. V Srbiji, Romuniji in Bolgariji se soočajo s hudim valom okužb, zaradi kritičnih razmer je Bolgarija celo zaprosila za pomoč EU. V Makedoniji se vlada po porazu socialdemokratov na lokalnih volitvah sooča z nezaupnico. Z našim dopisnikom Boštjanom Anžinom pa razmišljamo tudi o razmerah v Bosni in Hercegovini, ki ji po opozorilih številnih svetovnih diplomatov grozi celo razpad. Zaradi pritiskov voditeljev bosanskih Srbov se je ponovno znašla pred vprašanjem, kako naprej.
Z washingtonskim dopisnikom Andrejem Stoparjem razmišljamo o volitvah, podnebni konferenci COP26, načrtovanih svežnjih vlaganj v socialo in okoljske prilagoditve, reformah policije in negotovem trgu delovne sile.
Pred začetkom podnebne konference COP26 v Glasgowu smo poklicali naše dopisnice in dopisnike.
Z dunajsko dopisnico Petro Kos Gnamuš o (ne)zaupanju v javnomnenjske raziskave po korupcijski aferi, razgretem političnem prizorišču in uvajanju novih ukrepov za zajezitev okužb s koronavirusom.
Z moskovsko dopisnico Vlasto Jeseničnik o pomenu neodvisnega časnika Nova Gazeta, vplivu nove zasedbe v dumi na svobodo izražanja, rekordih števila umrlih za covidom-19 in regiji Amur.
Ali bodo obljube evropskih voditeljev na Balkan prinesle kaj več optimizma glede pridruževanja EU, katere države so z njimi zadovoljne in katere ne?
Z berlinsko dopisnico Polono Fijavž o barvni kombinaciji nove koalicije, želji po spremembah med mladimi in referendumu o stanovanjski politiki.
V Italiji so v ospredju gospodarske teme. Od ukinitve letalskega prevoznika Alitalia in ustanovitve nove letalske družbe pa do uveljavljanja pogoja PCT.
Po turistični sezoni se odpravljamo na Hrvaško. Z našo zagrebško dopisnico Tanjo Borčić Bernard se učeno sprašujemo, kakšni so rezultati letošnjega poletja in kako bodo vplivali na pobiranje gospodarstva.
Dopisnik Andrej Stopar o čustvenem odnosu Američanov do tragedije 11. 9., posledicah napada na dvojčka, učinkih dvajsetletne vojne proti terorizmu v Afganistanu in orkanu Ida.
Kako se Evropska unija spopada z vprašanje afganistanskih prebežnikov, na kakšne načine jim (ne) misli pomagati in kje v Evropi rastejo nove ograje na mejah?
Dopisnica Petra Kos Gnamuš o avstrijskih pravilih v novem šolskem letu, odzivih glede gradnje drugega bloka krške nuklearke in o kritični javnosti zaradi izgona beguncev-
Dopisnica Karmen Švegl o tem, da bodo Talibani kmalu imeli proste roke in zagotovo ne bodo kar tako prizanesli ljudem, proti katerim so se borili zadnjih 20 let.
Neveljaven email naslov