Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Eden izmed največjih težav naše južne sosede je tudi delovanje pravne države poroča Tanja Borčič Bernard.
Na Hrvaškem se zadnje tedne ukvarjajo z eno najvišjih stopenj umrljivosti s koronavirusom okuženih bolnikov, hkrati pa z zahtevami po ukinitvi pogoja PCT oziroma covidnega potrdila. Vse bolj v višave gredo cene nujnih življenjskih stroškov, živil, energentov, z nepričakovano visokimi zneski na položnicah se že spoprijemajo bolnišnice, javne kuhinje in druge ustanove ter podjetja, prebivalstvo pa jih bo najbolj občutilo v prihodnjih tednih. In medtem ko številni ne zmorejo več plačevati naraščajočih stanarin ali pa po potresu svojih domov niso mogli obnoviti, nekateri vladni uslužbenci teh težav nimajo, saj so dobesedno za drobiž dobili v najem državna stanovanja na odličnih lokacijah. Tudi take neenakosti, privilegiji članov vladajoče stranke, visoka stopnja korupcije, predvsem pa slabi obeti za prihodnost so razlogi, da se je v iskanju boljše prihodnosti iz države izselilo več sto tisoč državljanov, predvsem mladih. Največ z vzhoda države, kaže najnovejši popis prebivalstva, kjer ostajajo neobdelane nepregledne površine rodovitne zemlje.
Z našo dopisnico Tanjo Borčič Bernard pa se odpravimo tudi na jug, kjer bosta po izgradnji ceste do novozgrajenega pelješkega mostu simbolično spet združena doslej ločena dela države.
771 epizod
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Eden izmed največjih težav naše južne sosede je tudi delovanje pravne države poroča Tanja Borčič Bernard.
Na Hrvaškem se zadnje tedne ukvarjajo z eno najvišjih stopenj umrljivosti s koronavirusom okuženih bolnikov, hkrati pa z zahtevami po ukinitvi pogoja PCT oziroma covidnega potrdila. Vse bolj v višave gredo cene nujnih življenjskih stroškov, živil, energentov, z nepričakovano visokimi zneski na položnicah se že spoprijemajo bolnišnice, javne kuhinje in druge ustanove ter podjetja, prebivalstvo pa jih bo najbolj občutilo v prihodnjih tednih. In medtem ko številni ne zmorejo več plačevati naraščajočih stanarin ali pa po potresu svojih domov niso mogli obnoviti, nekateri vladni uslužbenci teh težav nimajo, saj so dobesedno za drobiž dobili v najem državna stanovanja na odličnih lokacijah. Tudi take neenakosti, privilegiji članov vladajoče stranke, visoka stopnja korupcije, predvsem pa slabi obeti za prihodnost so razlogi, da se je v iskanju boljše prihodnosti iz države izselilo več sto tisoč državljanov, predvsem mladih. Največ z vzhoda države, kaže najnovejši popis prebivalstva, kjer ostajajo neobdelane nepregledne površine rodovitne zemlje.
Z našo dopisnico Tanjo Borčič Bernard pa se odpravimo tudi na jug, kjer bosta po izgradnji ceste do novozgrajenega pelješkega mostu simbolično spet združena doslej ločena dela države.
V 18. vzporedniku z našim beograjskim dopisnikom Boštjanom Anžinom pod drobnogled vzamemo vedno dinamične odnose na Balkanu.
V 18. vzporedniku z rusko dopisnico Vlasto Jeseničnik pogledujemo proti Moskvi.
Tanja Borčić Bernard o začetku turistične sezone na Hrvaškem, zamiku odprtja Pelješkega mosta in o odzivih hrvaške politike na rezultate slovenskih volitev.
Z dopisnikom Andrejem Stoparjem razmišljamo o Muskovem prevzemu Twitterja, izvolitvi prve temnopolte vrhovne sodnice in grožnji z jedrsko vojno.
Z dopisnico Karmen Švegl razmišljamo o bojevanju na vzhodu Ukrajine in o obljubah zahodnih voditeljev.
V 18. vzporedniku se odpravljamo v Italijo, kamor bodo ta konec tedna uprte oči številnih kristjanov po vsem svetu.
O predvolilni kampanji v Franciji se pogovarjamo z našo dopisnico Mojco Širok.
V 18. vzporedniku se nam oglasi Gašper Andrinek, ki v teh dneh raziskuje družbeno in politično sliko v baltskih državah.
V 18. vzporedniku se odpravljamo h kolegu Janu Grilcu, ki se te dni mudi na Madžarskem.
Naša dopisnica iz Berlina Polona Fijavž o trenutnih razmerah na Poljskem, ki množično sprejema begunce iz Ukrajine.
Z Andrejem Stoparjem o najnovejših Putinovih potezah ob invaziji, vplivu komunikacije voditeljev na razplet vojne in odzivu ameriške administracije na dogajanje.
Vlasta Jeseničnik spremlja dogajanje na frontnih črtah v Ukrajini in poroča o razpoloženju na ulicah ruskega glavnega mesta.
Amerika trenutno ni pripravljena poslati vojake na teren, recimo v Ukrajino, da bi se tam borili, sporoča dopisnik Andrej Stopar.
Dopisnica Polona Fijavž o vlogi Nemčije pri reševanju rusko-ukrajinskega spora, stiskah beguncev na belorusko-poljski meji in spremembah nove nemške vlade v koalicijski pogodbi.
Nedavno pridobljen naziv Evropske prestolnice kulture, rekordne razsežnosti epidemije in nadaljevanje sage Đoković. Vse to so bili razlogi, da smo tokrat v Srbijo poklicali dopisnika z Balkana Boštjana Anžina.
Francosko predsedovanje Svetu Evropske unije, prevzeli so ga od Slovenije, naj bi zaznamovala predvsem vprašanja evropske strateške suverenosti, upravljanja migracij, gospodarske rasti, usklajena s podnebnimi cilji z in seveda s covidom-19. S predstavitve francoskega predsedovanja iz Pariza se oglaša Igor Jurič.
Z Jankom Petrovcem iz Rima o osrednjih božičnih praznovanjih, političnem usklajevanju o novem predsedniku države in sezoni na italijanskih smučiščih.
V 18. vzporedniku razmišljamo o grožnji novega spopada v Evropi. Rusija je namreč z namestitvijo velikega števila vojakov in opreme ob ukrajinski meji sprožila ostre odzive držav članic Nata. Z našo moskovsko dopisnico Vlasto Jeseničnik razmišljamo, kako resna je možnost spopadov, s kakšnimi pritiski se spopada ruska opozicija in kakšni so odzivi na nagrado Saharova, ki jo je letos prejel Aleksej Navalni. Pogledamo pa tudi na politično problematični Severni Kavkaz in na tamkajšnjo razvijajočo se turistično industrijo.
Neveljaven email naslov