Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Vlasta Jeseničnik spremlja dogajanje na frontnih črtah v Ukrajini in poroča o razpoloženju na ulicah ruskega glavnega mesta.
Po ruskem priznanju neodvisnosti dveh ukrajinskih uporniških regij in napotitvi ruskih sil na njuno ozemlje se zdi, da je vzhodna Evropa le še eno napačno potezo oddaljena od vojne, katere posledice bi čutili po vsem svetu. Moskovska dopisnica Vlasta Jeseničnik spremlja dogajanje na frontnih črtah v Ukrajini in poroča o razpoloženju na ulicah ruskega glavnega mesta. Po vsej Rusiji so včeraj potekali protesti proti vojni.
"Vojno podpira samo tukajšnja politična elita. Za napotitev ruske vojske zunaj meja Rusije so glasovali vsi člani zgornjega doma parlamenta Sveta federacije, podprli so jo vsi poslanci dume, priznanje v mejah regij pa je bilo tudi podlaga za rusko invazijo."
Večina Rusov je bila ob novicah o začetku vojne v šoku. Na včerajšnjih protestih je bilo po vsej Rusiji aretiranih 1700 ljudi. Analize številnih zahodnih komentatorjev gredo v smeri, da je bila odločitev predsednika Putina za vojno neracionalna.
"Na Putina in na njegovo neracionalno početje ne more vplivati nihče. Tudi sankcije, ki so jih včeraj znova uvedle ZDA in Evropska unija, na Putina ne bodo vplivale. Ceno sankcij bodo v glavnem plačali preprosti Rusi."
Ruske oblasti sicer dopuščajo obveščanje državljanov o poteku vojne, a so opozicijske medije razglasili za tuje agente. Ljudje, ki spremljajo ruske državne medije, dobivajo povsem drugačno informacijo, kot tisti, ki jo iščejo na spletu ali pa pri redkem neodvisnem tisku.
770 epizod
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Vlasta Jeseničnik spremlja dogajanje na frontnih črtah v Ukrajini in poroča o razpoloženju na ulicah ruskega glavnega mesta.
Po ruskem priznanju neodvisnosti dveh ukrajinskih uporniških regij in napotitvi ruskih sil na njuno ozemlje se zdi, da je vzhodna Evropa le še eno napačno potezo oddaljena od vojne, katere posledice bi čutili po vsem svetu. Moskovska dopisnica Vlasta Jeseničnik spremlja dogajanje na frontnih črtah v Ukrajini in poroča o razpoloženju na ulicah ruskega glavnega mesta. Po vsej Rusiji so včeraj potekali protesti proti vojni.
"Vojno podpira samo tukajšnja politična elita. Za napotitev ruske vojske zunaj meja Rusije so glasovali vsi člani zgornjega doma parlamenta Sveta federacije, podprli so jo vsi poslanci dume, priznanje v mejah regij pa je bilo tudi podlaga za rusko invazijo."
Večina Rusov je bila ob novicah o začetku vojne v šoku. Na včerajšnjih protestih je bilo po vsej Rusiji aretiranih 1700 ljudi. Analize številnih zahodnih komentatorjev gredo v smeri, da je bila odločitev predsednika Putina za vojno neracionalna.
"Na Putina in na njegovo neracionalno početje ne more vplivati nihče. Tudi sankcije, ki so jih včeraj znova uvedle ZDA in Evropska unija, na Putina ne bodo vplivale. Ceno sankcij bodo v glavnem plačali preprosti Rusi."
Ruske oblasti sicer dopuščajo obveščanje državljanov o poteku vojne, a so opozicijske medije razglasili za tuje agente. Ljudje, ki spremljajo ruske državne medije, dobivajo povsem drugačno informacijo, kot tisti, ki jo iščejo na spletu ali pa pri redkem neodvisnem tisku.
V 18. vzporedniku z rusko dopisnico Vlasto Jeseničnik pogledujemo proti Moskvi.
Tanja Borčić Bernard o začetku turistične sezone na Hrvaškem, zamiku odprtja Pelješkega mosta in o odzivih hrvaške politike na rezultate slovenskih volitev.
Z dopisnikom Andrejem Stoparjem razmišljamo o Muskovem prevzemu Twitterja, izvolitvi prve temnopolte vrhovne sodnice in grožnji z jedrsko vojno.
Z dopisnico Karmen Švegl razmišljamo o bojevanju na vzhodu Ukrajine in o obljubah zahodnih voditeljev.
V 18. vzporedniku se odpravljamo v Italijo, kamor bodo ta konec tedna uprte oči številnih kristjanov po vsem svetu.
O predvolilni kampanji v Franciji se pogovarjamo z našo dopisnico Mojco Širok.
V 18. vzporedniku se nam oglasi Gašper Andrinek, ki v teh dneh raziskuje družbeno in politično sliko v baltskih državah.
V 18. vzporedniku se odpravljamo h kolegu Janu Grilcu, ki se te dni mudi na Madžarskem.
Naša dopisnica iz Berlina Polona Fijavž o trenutnih razmerah na Poljskem, ki množično sprejema begunce iz Ukrajine.
Z Andrejem Stoparjem o najnovejših Putinovih potezah ob invaziji, vplivu komunikacije voditeljev na razplet vojne in odzivu ameriške administracije na dogajanje.
Eden izmed največjih težav naše južne sosede je tudi delovanje pravne države poroča Tanja Borčič Bernard.
Amerika trenutno ni pripravljena poslati vojake na teren, recimo v Ukrajino, da bi se tam borili, sporoča dopisnik Andrej Stopar.
Dopisnica Polona Fijavž o vlogi Nemčije pri reševanju rusko-ukrajinskega spora, stiskah beguncev na belorusko-poljski meji in spremembah nove nemške vlade v koalicijski pogodbi.
Nedavno pridobljen naziv Evropske prestolnice kulture, rekordne razsežnosti epidemije in nadaljevanje sage Đoković. Vse to so bili razlogi, da smo tokrat v Srbijo poklicali dopisnika z Balkana Boštjana Anžina.
Francosko predsedovanje Svetu Evropske unije, prevzeli so ga od Slovenije, naj bi zaznamovala predvsem vprašanja evropske strateške suverenosti, upravljanja migracij, gospodarske rasti, usklajena s podnebnimi cilji z in seveda s covidom-19. S predstavitve francoskega predsedovanja iz Pariza se oglaša Igor Jurič.
Z Jankom Petrovcem iz Rima o osrednjih božičnih praznovanjih, političnem usklajevanju o novem predsedniku države in sezoni na italijanskih smučiščih.
V 18. vzporedniku razmišljamo o grožnji novega spopada v Evropi. Rusija je namreč z namestitvijo velikega števila vojakov in opreme ob ukrajinski meji sprožila ostre odzive držav članic Nata. Z našo moskovsko dopisnico Vlasto Jeseničnik razmišljamo, kako resna je možnost spopadov, s kakšnimi pritiski se spopada ruska opozicija in kakšni so odzivi na nagrado Saharova, ki jo je letos prejel Aleksej Navalni. Pogledamo pa tudi na politično problematični Severni Kavkaz in na tamkajšnjo razvijajočo se turistično industrijo.
Z dunajsko dopisnico Petro Kos Gnamuš o epidemioloških ukrepih ob božiču, obveznem cepljenju, novi vladi in politični zapuščini Sebastiana Kurza.
Neveljaven email naslov