Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na podelitvi nagrad na filmskem festivalu Berlinale je odličje za najboljši dokumentarni film osvojil No Other Land, ki opisuje sistematičen izbris palestinskih vasi na Zahodnem bregu. Nagrado sta na odru skupaj prevzela oba režiserja, izraelski novinar Juval Abraham in palestinski filmski ustvarjalec Basel Adra. Adra je na odru poudaril, da "težko proslavlja, medtem ko ljudi v Gazi koljejo in masakrirajo ". Na podelitvi je bila tudi nemška ministrica za kulturo Claudia Roth. Po dogodku je ministrstvo za kulturo podalo uradno stališče, da je pri prej omenjeni nagradi aplavz namenila samo izraelskemu ustvarjalcu.
Nemčija ima zgodovinski refleks, ko gre za vprašanje odnosa do Judov. Takoj se postavi na stran pravice do obstoja Izraela. Kako se to kaže v tamkajšnji politiki, medijih in družbi? Zakaj Nemčija umetnike in kulturnike, ki so kadar koli izrazili kakršno koli podporo Palestincem, izloča iz družbe?
772 epizod
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Na podelitvi nagrad na filmskem festivalu Berlinale je odličje za najboljši dokumentarni film osvojil No Other Land, ki opisuje sistematičen izbris palestinskih vasi na Zahodnem bregu. Nagrado sta na odru skupaj prevzela oba režiserja, izraelski novinar Juval Abraham in palestinski filmski ustvarjalec Basel Adra. Adra je na odru poudaril, da "težko proslavlja, medtem ko ljudi v Gazi koljejo in masakrirajo ". Na podelitvi je bila tudi nemška ministrica za kulturo Claudia Roth. Po dogodku je ministrstvo za kulturo podalo uradno stališče, da je pri prej omenjeni nagradi aplavz namenila samo izraelskemu ustvarjalcu.
Nemčija ima zgodovinski refleks, ko gre za vprašanje odnosa do Judov. Takoj se postavi na stran pravice do obstoja Izraela. Kako se to kaže v tamkajšnji politiki, medijih in družbi? Zakaj Nemčija umetnike in kulturnike, ki so kadar koli izrazili kakršno koli podporo Palestincem, izloča iz družbe?
S Polono Fijavž o realnosti ukrajinskih beguncev na Poljskem in v Nemčiji, graditvi zaklonišč in pojavu sodobnega fašizma.
V 18. vzporedniku z našim beograjskim dopisnikom Boštjanom Anžinom pod drobnogled vzamemo vedno dinamične odnose na Balkanu.
V 18. vzporedniku z rusko dopisnico Vlasto Jeseničnik pogledujemo proti Moskvi.
Tanja Borčić Bernard o začetku turistične sezone na Hrvaškem, zamiku odprtja Pelješkega mosta in o odzivih hrvaške politike na rezultate slovenskih volitev.
Z dopisnikom Andrejem Stoparjem razmišljamo o Muskovem prevzemu Twitterja, izvolitvi prve temnopolte vrhovne sodnice in grožnji z jedrsko vojno.
Z dopisnico Karmen Švegl razmišljamo o bojevanju na vzhodu Ukrajine in o obljubah zahodnih voditeljev.
V 18. vzporedniku se odpravljamo v Italijo, kamor bodo ta konec tedna uprte oči številnih kristjanov po vsem svetu.
O predvolilni kampanji v Franciji se pogovarjamo z našo dopisnico Mojco Širok.
V 18. vzporedniku se nam oglasi Gašper Andrinek, ki v teh dneh raziskuje družbeno in politično sliko v baltskih državah.
V 18. vzporedniku se odpravljamo h kolegu Janu Grilcu, ki se te dni mudi na Madžarskem.
Naša dopisnica iz Berlina Polona Fijavž o trenutnih razmerah na Poljskem, ki množično sprejema begunce iz Ukrajine.
Z Andrejem Stoparjem o najnovejših Putinovih potezah ob invaziji, vplivu komunikacije voditeljev na razplet vojne in odzivu ameriške administracije na dogajanje.
Vlasta Jeseničnik spremlja dogajanje na frontnih črtah v Ukrajini in poroča o razpoloženju na ulicah ruskega glavnega mesta.
Eden izmed največjih težav naše južne sosede je tudi delovanje pravne države poroča Tanja Borčič Bernard.
Amerika trenutno ni pripravljena poslati vojake na teren, recimo v Ukrajino, da bi se tam borili, sporoča dopisnik Andrej Stopar.
Dopisnica Polona Fijavž o vlogi Nemčije pri reševanju rusko-ukrajinskega spora, stiskah beguncev na belorusko-poljski meji in spremembah nove nemške vlade v koalicijski pogodbi.
Nedavno pridobljen naziv Evropske prestolnice kulture, rekordne razsežnosti epidemije in nadaljevanje sage Đoković. Vse to so bili razlogi, da smo tokrat v Srbijo poklicali dopisnika z Balkana Boštjana Anžina.
Francosko predsedovanje Svetu Evropske unije, prevzeli so ga od Slovenije, naj bi zaznamovala predvsem vprašanja evropske strateške suverenosti, upravljanja migracij, gospodarske rasti, usklajena s podnebnimi cilji z in seveda s covidom-19. S predstavitve francoskega predsedovanja iz Pariza se oglaša Igor Jurič.
Z Jankom Petrovcem iz Rima o osrednjih božičnih praznovanjih, političnem usklajevanju o novem predsedniku države in sezoni na italijanskih smučiščih.
Neveljaven email naslov