Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Marsikomu je težko spregovoriti o smrti, morda pa je še težje o njej pisati. Te naloge se je lotila Američanka Caitlin Doughty (izgovorjava: Kejtlin Douti), ki je v določnem obdobju svojega življenja dobila službo v krematoriju. Smrt je bila stalnica njenih dni, zato si lahko predstavljamo, da strahu pred njo ni smela imeti. Da je to tema, o kateri ne bi smeli molčati, je prepričana tudi študentka Eva Jevšnik, ki je prebrala knjigo Doughtyjeve z naslovom Smoke gets in your eyes. Predstavila nam jo bo v 7. strani, ki sta jo pripravila Bojan Leskovec in Andreja Gradišar.
Knjiga, ki nam jo je predstavila Eva Jevšnik, še nima slovenskega prevoda, njena rdeča nit je smrt
Smoke gets in your eyes je prvoosebna knjiga, v kateri Američanka Caitlin Doughty opisuje svoje delo v krematoriju. Opisom, ki jih zna oviti tudi v humor, doda pregled nekaterih aktualnih in zgodovinskih pogrebnih običajev, loteva se tudi tabuja smrti.
"Zanimivo mi je bilo poglavje, v katerem opisuje, kako nekje v Aziji sorodniki umrlega po kremaciji sami prebirajo njegove kosti in jih sami dajejo v žaro. Ali pa to, da v nekaterih državah najemajo žalujoče, da jočejo namesto sorodnikov. Zdi se mi pomembno, da vemo, kako različni smo si, in da to ni nekaj slabega," pove naša sogovornica Eva Jevšnik.
Kot avtorica knjige, se je tudi naša sogovornica zelo zgodaj soočila s smrtjo: "Zanimivo mi je samo dejstvo, da je bila Caitlin podobno kot jaz hitro postavljena pred dejstvo, da bomo nekoč vsi umrli. Strah pred smrtjo je hitro prerasel v radovednost, tako kot pri meni."
"Pri nekaterih poglavjih sem se jokala, ker sem bila tako ganjena. Pri drugih zaradi avtoričinega dobrega smisla za humor. Je napisana hkrati morbidno in s humorjem, je zelo iskrena, avtorica nikogar ne obsoja in bralcu želi približati temo smrti. Mislim, da bi jo moral prebrati vsak, ki ima nekaj strahu pred smrtjo," pa Eva Jevšnik utemelji, zakaj je sama tej knjigi dala naziv "najboljša knjiga leta".
Marsikomu je težko spregovoriti o smrti, morda pa je še težje o njej pisati. Te naloge se je lotila Američanka Caitlin Doughty (izgovorjava: Kejtlin Douti), ki je v določnem obdobju svojega življenja dobila službo v krematoriju. Smrt je bila stalnica njenih dni, zato si lahko predstavljamo, da strahu pred njo ni smela imeti. Da je to tema, o kateri ne bi smeli molčati, je prepričana tudi študentka Eva Jevšnik, ki je prebrala knjigo Doughtyjeve z naslovom Smoke gets in your eyes. Predstavila nam jo bo v 7. strani, ki sta jo pripravila Bojan Leskovec in Andreja Gradišar.
Knjiga, ki nam jo je predstavila Eva Jevšnik, še nima slovenskega prevoda, njena rdeča nit je smrt
Smoke gets in your eyes je prvoosebna knjiga, v kateri Američanka Caitlin Doughty opisuje svoje delo v krematoriju. Opisom, ki jih zna oviti tudi v humor, doda pregled nekaterih aktualnih in zgodovinskih pogrebnih običajev, loteva se tudi tabuja smrti.
"Zanimivo mi je bilo poglavje, v katerem opisuje, kako nekje v Aziji sorodniki umrlega po kremaciji sami prebirajo njegove kosti in jih sami dajejo v žaro. Ali pa to, da v nekaterih državah najemajo žalujoče, da jočejo namesto sorodnikov. Zdi se mi pomembno, da vemo, kako različni smo si, in da to ni nekaj slabega," pove naša sogovornica Eva Jevšnik.
Kot avtorica knjige, se je tudi naša sogovornica zelo zgodaj soočila s smrtjo: "Zanimivo mi je samo dejstvo, da je bila Caitlin podobno kot jaz hitro postavljena pred dejstvo, da bomo nekoč vsi umrli. Strah pred smrtjo je hitro prerasel v radovednost, tako kot pri meni."
"Pri nekaterih poglavjih sem se jokala, ker sem bila tako ganjena. Pri drugih zaradi avtoričinega dobrega smisla za humor. Je napisana hkrati morbidno in s humorjem, je zelo iskrena, avtorica nikogar ne obsoja in bralcu želi približati temo smrti. Mislim, da bi jo moral prebrati vsak, ki ima nekaj strahu pred smrtjo," pa Eva Jevšnik utemelji, zakaj je sama tej knjigi dala naziv "najboljša knjiga leta".
Knjige vseh žanrov izbirajo in prebirajo poslušalci. Zgodbe, vtise, razmišljanja in knjižne predloge zbiramo v nedeljski jutranji radijski knjižnici.
V tokratni rubriki predstavljamo živalsko pripoved slovenske pisateljice Barbare Simoniti. Knjiga z naslovom Močvirniki - Zgodbe iz zelene dobrave prikazuje svet močvirnikov, ki leži v senci starodavnih dreves. Čeprav močvirniki ljubijo vlago in mir, se jim stalno nekaj dogaja. In njihovih dogodivščin je za debelo knjigo. Ljubeznivi mali živalski univerzum ima navdih žlahtne angleške (živalske) prozne klasike tipa Veter v vrbju. Anže Hobič pa je v pogovoru z Markom Rozmanom poudaril, da je knjiga zelo primerna za krajšanje časa našim najmlajšim kot tudi starejšim.
Maša Fatur, študentka drugega letnika socialne pedagogike na Pedagoški fakulteti v Ljubljani pravi, da rada bere družbeno kritične in realistične romane, v katerih se z zgodbo lahko poistoveti, saj na ta način včasih najde tudi odgovore na vprašanja, s katerimi se srečuje v življenju. Sally Rooney ?je mlada irska pisateljica, katere roman Normalni ljudje je naša sogovornica prebrala nazadnje.
V današnji rubriki »7. stran«, v kateri iščemo in prenašamo naprej dobre izkušnje bralcev, se odpravljamo na 3500 kilometrov dolgo Apalaško pot, ki gre po istoimenskem pogorju, čez 14 ameriških zveznih držav na vzhodu ZDA. Kot prvi Slovenec jo je prehodil Jakob J. Kenda in posledično je nastal roman »Apalaška pot: 3500 kilometrov hribov in Amerike«, ki je iskriv in iskren zapis o avtorjevem doživljanju te dolge pešpoti. Z navdušenjem in v presežnikih o njej pripoveduje tudi prevajalka Marjeta Drobnič, ki jo je pred mikrofon povabila maja Moll.
Knjige vseh žanrov izbirajo in prebirajo poslušalci. Zgodbe, vtise, razmišljanja in knjižne predloge zbiramo v nedeljski jutranji radijski knjižnici.
Zmagovalna loterijska srečka, koder las Georga Washingtona in originalni zemljevid Srednjega sveta, ki ga je ustvaril pisatelj J. R. R. Tolkien so nekatere od zanimivih stvari, ki so jih lastniki knjig našli med njihovimi platnicami. Še bolj kot omenjeni predmeti so za nekateri dragocene zgodbe, ki se skrivajo med vrsticami. Nekatere so fantazijske, druge osebno izpovedne in v današnji 7. strani bomo predstavili eno takšno. Raynor Winn je na papir ujela svojo življenjsko zgodbo, knjigo Prežeta s soljo pa nam bo predstavila poslušalka Viktorija Kante.
Nesmisel birokratske logike je osrednja tematika romana Kavelj 22 ameriškega pisatelja Josepha Hellerja. Protivojno satiro odlikuje groteskni, črni humor, s katerim avtor skuša predstaviti brezizhodnost situacije, v kateri se – zaradi predpisov in sle nadrejenih po uspehu – znajdejo letalci bojnih eskadrilj na italijanskem otoku Pianosa. Tragikomične situacije je Heller črpal tudi iz lastne izkušnje vojne. Bralcem pa zgodba ponudi tudi vpogled v to, da Kavlje 22 lahko najdejo marsikje v svojih življenjih. Prav zato je roman postal kulten. O njem se je z Jero Musič pogovarjal Aleš Ogrin.
Knjiga »Velesili umetne inteligence« nas popelje v dva »največja laboratorija« za umetno inteligenco: na eni strani hitro razvijajoča se Kitajska, na drugi tradicionalno izjemno inovativna Silicijeva dolina.
Četrta Sedma stran bo zadišala po srhljivki. Roman Uspavanka je zgodba o paru, ki hoče imeti vse – popolno službo, popoln dom, popolna otroka in popoln odnos. A vse to ni možno brez »popolne« varuške. A kaj, ko se popolna varuška tako popolno vklopi v družino delodajalca, da se je ni več mogoče znebiti. Med platnice Uspavanke se je potopila Darja Pograjc.
Leta 1974, ko je izdal roman Carrie, je Američan Stephen King delal v pralnici in učil v šoli. Z več kot 350-imi prodanimi knjigami je danes 72-letnik med vodilnimi pisatelji našega časa. Na 1. mesto najbolje prodajanih knjig časnika New York Times se je v preteklosti uvrstila tudi knjiga Duma key. O njej v današnji 7. strani z Andrejem Šumerjem.
Z bralko Vido Makuc iz Ljubljane predstavljamo knjigo slovenske avtorice Tatjane Jamnik Pocajt z naslovom Noč v puščavi. To je delo, ki ga boste v knjižnicah sicer našli na polici s kratko prozo za otroke stare med 9 in 14 let, vendar bi lahko - glede na življenjske modrosti, ki jih ponuja, - stalo še na kakšni drugi polici.
Knjige vseh žanrov izbirajo in prebirajo poslušalci. Zgodbe, vtise, razmišljanja in knjižne predloge zbiramo v nedeljski jutranji radijski knjižnici.
Neveljaven email naslov