Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na medžimursko podeželje umeščeni roman Cigan, ampak najlepši, ki je luč sveta ugledal leta 2016, v slovenščini pa je zahvaljujoč prevajalskim naporom Đurđe Strsoglavec izšel predlani, je takoj po izidu obveljal za klasiko sodobne hrvaške književnosti, njegov avtor, Kristian Novak, pa za najbolj vročo, najsvetleje žarečo zvezdo na tamkajšnjem literarnem obnebju. In kaj je tako zelo navdušilo hrvaške bralke in bralce? – Slej ko prej jih je prevzela neverjetno spretno izpisana, večglasna zgodba o štirih marginaliziranih junakih, ki se znajdejo sredi kompleksnega zapleta, ki malo spominja na shakespearsko ljubezensko dramo, malo na napeto kriminalko, malo pa na trd socialno-kritični roman. Kako natanko se vsi ti raznorodni pripovedni elementi lahko naselijo med platnicami ene same knjige, smo preverjali v tokratni 7. strani, kjer nam je o romanu Cigan, ampak najlepši pripovedovala gledališka kostumografinja in scenografinja, Katarina Zalar. Pred mikrofon jo je povabil Goran Dekleva.
foto: Goran Dekleva
Delo, ki spaja elemente ljubezenske drame, kriminalke in brezkompromisne družbene kritike, velja za nesporni vrhunec sodobnega hrvaškega romanopisja
Na medžimursko podeželje umeščeni roman Cigan, ampak najlepši, ki je luč sveta ugledal leta 2016, v slovenščini pa je zahvaljujoč prevajalskim naporom Đurđe Strsoglavec izšel predlani, je takoj po izidu obveljal za klasiko sodobne hrvaške književnosti, njegov avtor, Kristian Novak, pa za najbolj vročo, najsvetleje žarečo zvezdo na tamkajšnjem literarnem obnebju. In kaj je tako zelo navdušilo hrvaške bralke in bralce?
Slej ko prej jih je prevzela neverjetno spretno izpisana, večglasna zgodba o štirih marginaliziranih junakih, ki se znajdejo sredi kompleksnega zapleta, ki malo spominja na shakespearsko ljubezensko dramo, malo na napeto kriminalko, malo pa na trd socialno-kritični roman. Kako natanko se vsi ti raznorodni pripovedni elementi lahko naselijo med platnicami ene same knjige, preverjamo v tokratni 7. strani, kjer nam o romanu Cigan, ampak najlepši pripoveduje gledališka kostumografinja in scenografinja, Katarina Zalar.
Ko bereš Novakov roman, imaš občutek, da je prav vsak stavek bistven.
Na medžimursko podeželje umeščeni roman Cigan, ampak najlepši, ki je luč sveta ugledal leta 2016, v slovenščini pa je zahvaljujoč prevajalskim naporom Đurđe Strsoglavec izšel predlani, je takoj po izidu obveljal za klasiko sodobne hrvaške književnosti, njegov avtor, Kristian Novak, pa za najbolj vročo, najsvetleje žarečo zvezdo na tamkajšnjem literarnem obnebju. In kaj je tako zelo navdušilo hrvaške bralke in bralce? – Slej ko prej jih je prevzela neverjetno spretno izpisana, večglasna zgodba o štirih marginaliziranih junakih, ki se znajdejo sredi kompleksnega zapleta, ki malo spominja na shakespearsko ljubezensko dramo, malo na napeto kriminalko, malo pa na trd socialno-kritični roman. Kako natanko se vsi ti raznorodni pripovedni elementi lahko naselijo med platnicami ene same knjige, smo preverjali v tokratni 7. strani, kjer nam je o romanu Cigan, ampak najlepši pripovedovala gledališka kostumografinja in scenografinja, Katarina Zalar. Pred mikrofon jo je povabil Goran Dekleva.
foto: Goran Dekleva
Delo, ki spaja elemente ljubezenske drame, kriminalke in brezkompromisne družbene kritike, velja za nesporni vrhunec sodobnega hrvaškega romanopisja
Na medžimursko podeželje umeščeni roman Cigan, ampak najlepši, ki je luč sveta ugledal leta 2016, v slovenščini pa je zahvaljujoč prevajalskim naporom Đurđe Strsoglavec izšel predlani, je takoj po izidu obveljal za klasiko sodobne hrvaške književnosti, njegov avtor, Kristian Novak, pa za najbolj vročo, najsvetleje žarečo zvezdo na tamkajšnjem literarnem obnebju. In kaj je tako zelo navdušilo hrvaške bralke in bralce?
Slej ko prej jih je prevzela neverjetno spretno izpisana, večglasna zgodba o štirih marginaliziranih junakih, ki se znajdejo sredi kompleksnega zapleta, ki malo spominja na shakespearsko ljubezensko dramo, malo na napeto kriminalko, malo pa na trd socialno-kritični roman. Kako natanko se vsi ti raznorodni pripovedni elementi lahko naselijo med platnicami ene same knjige, preverjamo v tokratni 7. strani, kjer nam o romanu Cigan, ampak najlepši pripoveduje gledališka kostumografinja in scenografinja, Katarina Zalar.
Ko bereš Novakov roman, imaš občutek, da je prav vsak stavek bistven.
Darja Lavrenčič Vrabec je strastna bralka, tako po službeni dolžnosti kot vodja Pionirske v Mestni knjižnici Ljubljana, kot tudi v prostem času. Izbor knjige za rubriko 7. stran torej zanjo ni bil mačji kašelj. Odločila se je za strokovno knjigo Ericha Fromma z naslovom Človekovo srce. Drobna knjižica, ki jo je tolikokrat brala in to v različnih obdobjih, jo vedno znova preseneti. V tem času tudi v tem, kako aktualna in vizionarska je po njeno. Z Darjo Lavrenčič Vrabec se je pogovarjala Tadeja Bizilj.
»Družbeni roman, ki se ukvarja s socialnimi problematikami.« Ali pa: »Kombinacija pomembnih družbenih vprašanj na eni in osebne zgodbe posameznika, ki raste, se išče v svetu, na drugi strani.« Tako knjigo z naslovom Amerikanka sodobne nigerijske pisateljice Chimamande Ngozi Adichie opisuje bralka Nadja Ebner. O družbenokritičnem romanu, ki se posveča predvsem rasizmu v Združenih državah Amerike, se je z njo pogovarjala Darja Pograjc.
Knjige vseh žanrov izbirajo in prebirajo poslušalci. Zgodbe, vtise, razmišljanja in knjižne predloge zbiramo v nedeljski jutranji radijski knjižnici.
Roman Val ameriškega avtorja Todda Strasserja štejemo v crossover kategorijo, kar pomeni, da je primeren tako za mlade kot starejše bralce. Izšel je leta 1984, govori pa o resničnem dogodku iz konca šestdesetih let. Gre za zgodbo o psihologiji množice in nedolžnem eksperimentu profesorja zgodovine, da bi ponazoril logiko in način delovanja totalitarističnih družbenih sistemov. Sogovornica: vodja knjižnice v Ivančni Gorici, vodja bralnih klubov in vnašalka priporočil na portalu Dobreknjige.si, Ksenija Medved.
Knjige vseh žanrov izbirajo in prebirajo poslušalci. Zgodbe, vtise, razmišljanja in knjižne predloge zbiramo v nedeljski jutranji radijski knjižnici.
Knjige vseh žanrov izbirajo in prebirajo poslušalci. Zgodbe, vtise, razmišljanja in knjižne predloge zbiramo v nedeljski jutranji radijski knjižnici.
Predzadnja 7. stran letošnjega leta nas bo popeljala med platnice knjige Kljub vsemu reci življenju DA. Gre za doživljanje taboriščnega življenja skozi oči psihologa. Avtor je Viktor E. Frankl, avstrijski nevrolog in psihiater, ki je bil med 2. svetovno vojno interniran v Auschwitzu in nekaterih manjših taboriščih. Svoje znanje je uporabil za pomoč sojetnikom, hkrati pa je v tem času razvil zametke logoterapije, avtor katere je in jo imajo za tretjo dunajsko šolo psihoterapije. Kljub vsemu reci življenju DA nam bosta predstavili učiteljica otrok s posebnimi potrebami in knjižna blogerka Ajda Lalič ter avtorica oddaje Andreja Gradišar.
Kako izberete knjigo? Ste za kriminalko? Naša tokratna sogovornica, gospa Elena Skok, nam predlaga zgodbo, s katero si bomo malce popestrili to sivo zimo in dolge večere. Za morda malce nenavadnim naslovom "V vodi mrtve Savke" avtorja Janka Valjavca se skriva duhovita kriminalka z nepredvidljivimi obrati, s katerimi se spopada eden prvih osumljencev, računalniški inženir v tovarni embalaže.
Tokrat podrobneje spoznamo roman o revščini, ki je v resnici lahko na nek način tudi bogastvo. Od izdaje te klasike bolgarske književnosti je minilo že več kot 30 let, prevod v slovenščino je star šele dobro leto.
Knjižni prvenec Lore Klinc Kilometer nič, ki ga boste spoznali v današnji rubriki 7. stran, je začel nastajati na lanski Vuelti, kolesarski dirki po Španiji. To je Lora Klinc – skupaj z domačimi in takrat dvomesečnim sinom Levom – v živo spremljala od devete etape do končne zmage njenega partnerja, slovenskega kolesarskega asa Primoža Rogliča. O navijaški izkušnji in pogledu na kolesarstvo, ki jo bralcu približa knjiga Kilometer nič, se je Aleš Ogrin pogovarjal s Franjo Žišt.
Delo pisateljice Harper Lee z naslovom Če ubiješ oponašalca iz leta 1960 je postalo kultna ameriška in svetovna uspešnica. Gre za družbeno problemski roman, ki v ospredje postavlja mnoga univerzalna bivanjska vprašanja, od rasne nestrpnosti in razredne diskriminacije do revščine. Zgodba je kljub temu, da je od njenega izida minilo že 60 let, aktualna še danes, saj demokratični sistemi še zdaleč niso popolni. Anja Hodžić je knjigo prebrala na mah, o vtisih po branju pa več v naslednjih minutah. Z njo se je pogovarjala Tadeja Bizilj.
Knjige vseh žanrov izbirajo in prebirajo poslušalci. Zgodbe, vtise, razmišljanja in knjižne predloge zbiramo v nedeljski jutranji radijski knjižnici.
Današnji dan je priložnost za umiritev in razmišljanje. Razmišljanje tudi o tem, kako osmišljamo svoje življenje, kaj nam življenje ponuja in kako plujemo skozi tokove. Danes se bomo bolj kot kdajkoli spominjali tudi preteklosti, ljudi in dogodkov, ki so to našo preteklost zaznamovali. "Darovi minevanja" je Manca Košir naslovila knjigo, v kateri objavlja svoja in razmišljanja sedmih drugih avtorjev v obliki pisem. "Ta knjiga je dar življenja," pravi gospa Breda Brezovar Goljar, podpredsednica Društva onkoloških bolnikov in vodja tamkajšnjega Kluba ljubiteljev knjige, ko v pogovoru z Lucijo Fatur razmišlja, kako nas nagovarja današnji dan.
Tako kot se ob koncih tedna za večino vsaj nekoliko ustavi vsakodnevno hitenje, se svet zdaj vsaj delno ustavlja tudi zaradi epidemije. Bi pa morali tudi sicer, v običajnih razmerah, začeti živeti bolj počasi in bolj kakovostno. Manj hitenja ljudem priporoča tudi knjiga Hvalnica počasnosti avtorja Carla Honoréja, ki je prevedena v več kot 30 jezikov dala velik zagon novim gibanjem za počasnejši in kvalitetnejši način življenja. V časopisu The Financial Times so celo zapisali, da je Hvalnica počasnosti "za Počasno gibanje to, kar je Marxov Kapital za komunizem." Nasvete iz mednarodne uspešnice je za svoje vodilo vzela tudi Kristina Galun, univ. dipl. organizatorka dela, ki dela kot bibliotekarka v Knjižnici Domžale.
Francoski pisatelj in glasbenik Gaël Faye (1982), nam v svojem prvencu z naslovom Mala dežela, predstavi dogajanje v državi Burundi in njeni sosedi Ruandi v devetdesetih letih prejšnjega stoletja. Gre za avtorjev prvi roman, v katerem med drugim tematizira begunstvo, vojno, izgubljeno otroštvo in ambivalentno doživljanje tujstva. O knjigi bo spregovoril gost tokratne oddaje 7. stran Mark Užmah.
Beckomberga je ime psihiatrične bolnišnice v okolici Stockholma, kjer se zdravi oče glavne pripovedovalke Jackie. To je roman, ki ponuja veliko možnosti za razmišljanje, tudi o samem sebi, pravi profesorica slovenščine in avtorica spletne strani Gospodična knjiga Nina Prešern.
Stoner je naslov knjige, ki je tokrat našla mesto v oddaji Sedma stran. Če se sprašujete, zakaj naslova niso prevedli v slovenščino, razložimo, da gre za priimek glavnega lika tega univerzitetnega romana Williama Stonerja. Avtor knjige je John Williams, o knjigi pripoveduje bralka Sandra Dobnikar, odlomek je prebrala Mateja Perpar, oddajo pa je pripravila Darja Pograjc.
Knjige vseh žanrov izbirajo in prebirajo poslušalci. Zgodbe, vtise, razmišljanja in knjižne predloge zbiramo v nedeljski jutranji radijski knjižnici.
"Tam,kjer pojejo raki" je kriminalka na eni in poetični roman na drugi strani. Zgodba nas bo spomnila na to, kako pomembno je naše otroštvo, hkrati pa do konca skriva odgovor o najdenem truplu.
Knjige vseh žanrov izbirajo in prebirajo poslušalci. Zgodbe, vtise, razmišljanja in knjižne predloge zbiramo v nedeljski jutranji radijski knjižnici.
Neveljaven email naslov