Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ko beremo roman slovite kanadske pisateljice, ni čisto jasno, ali bi bilo bolje živeti v svetu pred ali v svetu po pandemiji resnično apokaliptičnih razsežnosti
Zdi se, da smo dandanes malodane obsedeni s pričakovanjem neizbežne planetarne katastrofe. V zadnjih nekaj desetletjih se je namreč pojavila cela kopica filmov, televizijskih serij in knjig, ki si postavljajo vprašanja, kot sta: kaj pravzaprav privede do konca sveta in kaj se zgodi z vsemi tistimi – slej ko prej maloštevilnimi –, ki temu koncu uidejo, ki torej preživijo zlom družbenega reda in propad civiliziranega življenja?
V niz tovrstnih umetniških del smemo brez posebnega obotavljanja prišteti tudi roman Margaret Atwood, Leto potopa. A če je umetniških del, ki tematizirajo skorajšnjo distopično prihodnost, ogromno, tedaj ni nujno nemudoma jasno, zakaj bi si veljalo vzeti čas prav za 13 let star roman klasikinje sodobne anglofone književnosti? – Odgovor iščemo v tokratni 7. strani, ko pred mikrofonom gostimo navdušenega bralca Margaret Atwood, podatkovnega znanstvenika Blaža Mramorja.
Ko beremo roman slovite kanadske pisateljice, ni čisto jasno, ali bi bilo bolje živeti v svetu pred ali v svetu po pandemiji resnično apokaliptičnih razsežnosti
Zdi se, da smo dandanes malodane obsedeni s pričakovanjem neizbežne planetarne katastrofe. V zadnjih nekaj desetletjih se je namreč pojavila cela kopica filmov, televizijskih serij in knjig, ki si postavljajo vprašanja, kot sta: kaj pravzaprav privede do konca sveta in kaj se zgodi z vsemi tistimi – slej ko prej maloštevilnimi –, ki temu koncu uidejo, ki torej preživijo zlom družbenega reda in propad civiliziranega življenja?
V niz tovrstnih umetniških del smemo brez posebnega obotavljanja prišteti tudi roman Margaret Atwood, Leto potopa. A če je umetniških del, ki tematizirajo skorajšnjo distopično prihodnost, ogromno, tedaj ni nujno nemudoma jasno, zakaj bi si veljalo vzeti čas prav za 13 let star roman klasikinje sodobne anglofone književnosti? – Odgovor iščemo v tokratni 7. strani, ko pred mikrofonom gostimo navdušenega bralca Margaret Atwood, podatkovnega znanstvenika Blaža Mramorja.
Maša Fatur, študentka drugega letnika socialne pedagogike na Pedagoški fakulteti v Ljubljani pravi, da rada bere družbeno kritične in realistične romane, v katerih se z zgodbo lahko poistoveti, saj na ta način včasih najde tudi odgovore na vprašanja, s katerimi se srečuje v življenju. Sally Rooney ?je mlada irska pisateljica, katere roman Normalni ljudje je naša sogovornica prebrala nazadnje.
V današnji rubriki »7. stran«, v kateri iščemo in prenašamo naprej dobre izkušnje bralcev, se odpravljamo na 3500 kilometrov dolgo Apalaško pot, ki gre po istoimenskem pogorju, čez 14 ameriških zveznih držav na vzhodu ZDA. Kot prvi Slovenec jo je prehodil Jakob J. Kenda in posledično je nastal roman »Apalaška pot: 3500 kilometrov hribov in Amerike«, ki je iskriv in iskren zapis o avtorjevem doživljanju te dolge pešpoti. Z navdušenjem in v presežnikih o njej pripoveduje tudi prevajalka Marjeta Drobnič, ki jo je pred mikrofon povabila maja Moll.
Knjige vseh žanrov izbirajo in prebirajo poslušalci. Zgodbe, vtise, razmišljanja in knjižne predloge zbiramo v nedeljski jutranji radijski knjižnici.
Zmagovalna loterijska srečka, koder las Georga Washingtona in originalni zemljevid Srednjega sveta, ki ga je ustvaril pisatelj J. R. R. Tolkien so nekatere od zanimivih stvari, ki so jih lastniki knjig našli med njihovimi platnicami. Še bolj kot omenjeni predmeti so za nekateri dragocene zgodbe, ki se skrivajo med vrsticami. Nekatere so fantazijske, druge osebno izpovedne in v današnji 7. strani bomo predstavili eno takšno. Raynor Winn je na papir ujela svojo življenjsko zgodbo, knjigo Prežeta s soljo pa nam bo predstavila poslušalka Viktorija Kante.
Nesmisel birokratske logike je osrednja tematika romana Kavelj 22 ameriškega pisatelja Josepha Hellerja. Protivojno satiro odlikuje groteskni, črni humor, s katerim avtor skuša predstaviti brezizhodnost situacije, v kateri se – zaradi predpisov in sle nadrejenih po uspehu – znajdejo letalci bojnih eskadrilj na italijanskem otoku Pianosa. Tragikomične situacije je Heller črpal tudi iz lastne izkušnje vojne. Bralcem pa zgodba ponudi tudi vpogled v to, da Kavlje 22 lahko najdejo marsikje v svojih življenjih. Prav zato je roman postal kulten. O njem se je z Jero Musič pogovarjal Aleš Ogrin.
Knjiga »Velesili umetne inteligence« nas popelje v dva »največja laboratorija« za umetno inteligenco: na eni strani hitro razvijajoča se Kitajska, na drugi tradicionalno izjemno inovativna Silicijeva dolina.
Četrta Sedma stran bo zadišala po srhljivki. Roman Uspavanka je zgodba o paru, ki hoče imeti vse – popolno službo, popoln dom, popolna otroka in popoln odnos. A vse to ni možno brez »popolne« varuške. A kaj, ko se popolna varuška tako popolno vklopi v družino delodajalca, da se je ni več mogoče znebiti. Med platnice Uspavanke se je potopila Darja Pograjc.
Leta 1974, ko je izdal roman Carrie, je Američan Stephen King delal v pralnici in učil v šoli. Z več kot 350-imi prodanimi knjigami je danes 72-letnik med vodilnimi pisatelji našega časa. Na 1. mesto najbolje prodajanih knjig časnika New York Times se je v preteklosti uvrstila tudi knjiga Duma key. O njej v današnji 7. strani z Andrejem Šumerjem.
Z bralko Vido Makuc iz Ljubljane predstavljamo knjigo slovenske avtorice Tatjane Jamnik Pocajt z naslovom Noč v puščavi. To je delo, ki ga boste v knjižnicah sicer našli na polici s kratko prozo za otroke stare med 9 in 14 let, vendar bi lahko - glede na življenjske modrosti, ki jih ponuja, - stalo še na kakšni drugi polici.
Knjige vseh žanrov izbirajo in prebirajo poslušalci. Zgodbe, vtise, razmišljanja in knjižne predloge zbiramo v nedeljski jutranji radijski knjižnici.
Neveljaven email naslov