Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
1475 epizod
1475 epizod
Prisluhnite zanimivim dnevnim vsebinam, ki smo jih pripravili na Radiu Maribor.
Prof. Sabina Košmrl Kavčič se je odločila, da mladim z nasveti pomaga tudi preko modernih medijev. Šola je zanje seveda osnova, a ne pozabite nase, na veselje, vizijo in cilje.
Radio Koper danes praznuje 72. rojstni dan. Ob tej priložnosti smo poklepetali s koprskimi kolegi.
Na današnji praznik dela se bomo vrnili v polpreteklo zgodovino in orisali položaj slovenskega delavstva v tujini v času nekdanje Jugoslavije. Zanje se je uveljavila oznaka »gastarbajterji«, in ta izraz v pogovornem jeziku še danes pogosto uporabimo za naše delavce v tujini. O gastarbajterjih nekoč sta v reportaži Aljaža Mejala spregovorila David Hazemali in Ana Šela, asistenta z Oddelka za zgodovino mariborske Filozofske fakultete. Svoje izkušnje o delu v tujini pa so opisali Katja Kreslin, regionalna predstavnica za štajerski okoliš pri Sindikatu delavcev migrantov Slovenije, Larisa Deduš in gospod Boris.
Umetnostna zgodovinarka doktorica Simona Kostanjšek Brglez je nosilka raziskovalnega projekta, v katerem so preučili umetnostno dediščino kohezijske regije Vzhodna Slovenija. Gre za območja Maribora, Slovenske Bistrice, Poljčan in Makol. Dediščina tega dela še ni bila celovito znanstveno obdelana in ovrednotena, zato tudi mnogi umetnostni spomeniki niso vključeni v turistično ponudbo, ugotavlja sogovornica. Prav zato se je povezala z lokalno turistično agencijo in skupaj – v okviru projekta – oblikujejo nove turistične produkte, ki bodo temeljili na umetnostni dediščini v povezavi z drugimi turističnimi potenciali regije. Z doktorico Simono Kostanjšek Brglez se je pogovarjala Nataša Kuhar.
V nočnem programu nacionalnega radia je Robert Zajšek gostil Marka Cvetka, ki je s kiropraktiko odkril nov smisel življenja, saj lahko tako marsikatere težave odpravi brez zdravil in operativnih posegov. Ste vedeli, da so zahteve glede izobraževanja in pridobivanja licence za doktorja kiropraktike oz. Doctor of Chiropractic (ZDA) med najstrožjimi na področju zdravstva? Kaj sploh je kiropraktika? Se tudi vi bojite obiska ? Poznate 5 stebrov zdravja? Prisluhnite in slišali boste te, in še druge odgovore, pomembne za kvalitetno življenje.
Dobitnik Prešernove nagrade za življenjsko delo Feri Lainšček, pisatelj, pesnik, filmski scenarist in dramatik s svojimi romani kot so Peronarji, Ki jo je megla prinesla, Namesto koga roža cveti, Ločil bom peno od valov, Kurji pastir in z drugimi navdušuje kritike in bralce, več romanov je prevedenih v številne tuje jezike. Po predlogah njegovih del bilo posnetih šest filmov, najbolj priljubljen pri širšem občinstvu pa je film Petelinji zajtrk. Zelo brana, tudi med mladimi, je Lainščkova poezija, ki v uglasbeni podobi polni koncerte dvorane po vsej Sloveniji. Z nagrajencem Ferijem Lainščkom se je pogovarjala Brigita Mohorič. (foto: Feri Lainšček: Wikipedija)
Prisluhnite šesti oddaji ob 60. jubileju Nogometnega kluba Maribor. Prečesali smo dejstva o tem, da je Maribor nogometno mesto, da je Ljudski vrt nogometna trdnjava, govorili smo o Nogometnem klubu Maribor v mednarodnem merilu glede na dosežke in pomen, o navezavi igralcev in trenerjev Maribora in lovorikah, ki so mejniki dogajanja v Ljudskem vrtu, ena od tem pa je bilo tudi navijaštvo in rivalstvo med Mariborom in drugimi nogometnimi sredinami pri nas. Za konec smo pogledali v nogometno prihodnost, kot jo vidita športni in poslovni direktor tega kluba, pogovarjali pa smo se tudi z dolgoletnim vratarjem Maribora Jasminom Handanovičem.
Prisluhnite peti od šestih oddaj ob 60-letnici Nogometnega kluba Maribor. V prejšnjih smo govorili o različnih vidikih in dejstvih, da je Maribor nogometno mesto, o Ljudskem vrtu kot nogometni trdnjavi, Nogometnem klubu Maribor v mednarodnem merilu glede na dosežke in pomen, o navezavi igralcev in trenerjev Maribora in lovorikah, ki so nekakšni mejniki. Tokrat pa o navijaštvu, rivalstvu. Ni jih bilo malo, ki so brcali tako za Maribor kot tudi za Olimpijo. Vprašali smo jih, kako so to rivalstvo čutili na in ob igrišču.
Danes boste slišali četrto od šestih oddaj ob 60-letnici Nogometnega kluba Maribor. V prvih treh smo govorili o Mariboru kot nogometnem mestu in o Ljudskem vrtu kot nogometni trdnjavi, pa o Nogometnem klubu Maribor v mednarodnem kontekstu, tokrat pa smo se posvetili igralcem in trenerjem in lovorikam, ki so nekakšni mejniki v dogajanju v Ljudskem vrtu.
Somnili smo se leta 2020 in preverili, kakšne odtise je pustilo na okoljskem področju in na področju človekovih pravic, v politiki, gospodarstvu, znanosti in zdravstvu in kako je nenazadnje na splošno spremenilo naše navade.
Leto 2020 je zaznamovala epidemija koronavirusa. A to ne pomeni, da se je življenje in dogajanje popolnoma ustavilo. Občine so v tem letu uresničile kar nekaj večjih in manjših naložb. Velike načrte pa imajo tudi v novem letu, ko jim bo ob višji povprečnini nekoliko lažje. Aleks Horvat je pripravil pregled tega posebnega leta po občinah, pogledali pa smo tudi v leto, ki je pred vrati.
Letošnje leto je bilo izjemno težko tudi za gospodarstvo. S predstavniki mariborskega in podravskega gospodarstva smo se spomnili obetavnih napovedi z začetka leta, ki jih je virus nenadoma razblinil in panogo pahnil v eno največjih kriz v zadnjem času. Kako so se podjetniki spoprijeli z izzivi, kako ocenjujejo protikoronske pakete in kaj nas čaka v novem letu – o tem s sogovorniki, Aljaž Mejal.
Razvoj letošnjega leta bi si težko zamislili celo najboljši filmski scenaristi. Bratko Zavrnik je preletel ključne dogodke, ki so zaznamovali življenje v Mariboru.
Mariborski nogometaši so 12. decembra praznovali 60. obletnico ustanovitve kluba. Na Radiu Maribor smo ob tem jubileju pripravili šest oddaj, tokrat je bila na vrsti tretja. Govorili smo o pomenu NK Maribor v Evropi in o tem, kaj so njihovi dosežki tam pomenili.
Na Radiu Maribor nadaljujemo niz oddaj ob 60-letnici petnajstkratnih slovenskih nogometnih prvakov. Prejšnji teden smo obdelali različne vidike dejstva, da je Maribor nogometno mesto; tokrat pa bomo radijske minute namenili nogometnemu templju, ki je nekaj posebnega ne le v mestu ob Dravi, ampak v Sloveniji … in kot boste slišali, celo širše. Ljudski vrt ni povsem običajen stadion. Vabljeni k poslušanju
Zgodbe o najdbah zlata v dravskih naplavinah segajo v šesto stoletje pred našim štetjem. Zanimiv in tudi za današnje razmere presenetljiv pa je podatek, da je v začetku 20. stoletja na Dravi zlato izpiralo okoli 200 izpiralcev. Letos so v Staršah s pomočjo evropskega denarja začeli z obujanjem zgodbe o zlatokopih, zlato pa so začeli izpirati v okviru projekta Zlata Drava. O tem, da je ta reka res zlatonosna reka, sta se prepričala tudi hidrinženir Sašo Šantl in priznani oblikovalec nakita Srečko Molk, ki sta zlate luske ujela v čudovite kose nakita.
Nogometni klub Maribor je v soboto, 12. decembra, zaznamoval 60-letnico delovanja. Ker je tudi Radio Maribor njegov redni spremljevalec na nogometnih tekmah doma in po svetu, bomo ob tem jubileju pripravili 6 oddaj. Na sporedu bodo naslednjih šest sred, ob 11-ih in 10 minut. V prvi smo gostili Mariborčana, ki ju vsakdo takoj poveže z Ljudskim vrtom in dogajanjem v njem in okrog njega: selektorja slovenske nogometne izbrane vrste Matjaža Keka in nekdanjega športnega direktorja vijoličastih Zlatka Zahoviča. Tema prve oddaje: Različni vidiki dejstva, da je Maribor nogometno mesto. Pod oddajo so podpisani novinarji Jože Pepevnik, Simon Šparavec in Matej Štrafela ter tonski tehnik Simon Šprajcer.
Vlogerka, pisateljica in profesorica Sabina Košmrl Kaučič je v tem jutru razmišljala o času, ko postane v odnosih vroče, in ponudila tudi določena orodja.
V času druge epidemije je delo nepremičninskih posrednikov močno oteženo, saj že od konca oktobra svojih storitev ne smejo ponujati neposredno potrošnikom. To pomeni, da trenutno ogledi nepremičnin preko posrednika v živo niso mogoči, zaradi česar je zanimanje strank zelo upadlo. Med obema epidemijama pa so nepremičninski posredniki zaznali nekoliko drugačno obnašanje kupcev nepremičnin: ti so se začeli bolj zanimati za hiše na obrobju večjih mest ali bivalne vikende.Pripravila Lidija Cokan.
Neveljaven email naslov